URN_NBN_SI_DOC-IOY0Y1KE

zbira in posreduje literaturo s področja naravoslovnih ved in tehnike ter vodi evidenco o tovrstni literaturi v Sloveniji. Svoje poslovanje je pričela v dveh sobah na Univerzi s skromnim fondom 2000 zvezkov knjig. S podporo takratnih političnih forumov in strokovnih organizacij pa si je že v prvih letih precej razširila svoj osnovni fond. Največjega pomena je bilo brezplačno prejemanje 1421 revij iz fonda Zvezne uprave za napredek v proizvodnji ter prevzem približno 6000 zvezkov knjig ukinjenega m inistrstva za industrijo in rudarstvo Slovenije. Leta 1950 se je knjižnica preselila v prostore stanovanjske zgradbe v Tomšičevi ulici 7, kjer posluje še danes. Tu je lahko čitalnici name­ nila že več prostorov in s pomnoženim personalom vpeljala celodnevno izposojo. Knjižnico že od vsega začetka usm erja in vodi knjižnični svet, v katerem so zastopniki vseh tehniških fakultet in gospodarstva. Ko je leta 1954 usahnil vir brezplačnega prejem anja revij, je prav oblika družbenega upravljanja omogočila, da je knjižnica dobila lastna, čeprav skromna finančna sredstva. Ker je morala naročila za revije občutno skrčiti, je s strokovnjaki napravila pretehtan ožji izbor 690 revij. Ta izbor je potem v okviru vsakoletnih finančnih možnosti počasi širila in danes prejem a spet okoli 1400 revij. Nakup knjig, ki se je v prvih letih gibal med 700 in 2000 zvezki, je v letu 1969 presegel 3000 zvezkov. Da bi svoje gradivo čimbolj aktivirala in približala uporabnikom, je knjižnica začela izdajati po strokah urejenem seznam na novo pridobljenih inozemskih tehniških knjig, in sicer tri do štiri sezname letno ter seznam inozemskih tehniških revij, katerega je leta 1963 na­ domestila z izdajo Kataloga inozemskih revij in h kateremu občasno izdaja dopolnila z novimi podatki. Prvo dopolnilo je izšlo leta 1967, drugo 1969. Ko je knjižnica utrdila svojo notranjo organizacijo, se je lotila svoje druge, ob ustanovitvi začrtane naloge: evidentiranja tuje tehniške literature na območju Slovenije. Leta 1956 je pričela s popisom litera­ ture najprej v knjižnicah tehniških fakultet. Ko je bil pozneje leta 1961 pri Narodni in univerzitetni knjižnici osnovan republiški centralni ka­ talog za vsa področja, je bilo v centralnem katalogu tuje tehniške literature pri CTK že 33 447 listkov. Pionirsko delo je bilo opravljeno, od tedaj pa prejem a CTK za svoj centralni katalog listke preko Na­ rodne in univerzitetne knjižnice. Pomemben mejnik v razvoju knjižnice je 1. januar 1961, ko je Univerzitetni svet glede na dosežen razvoj in stalno ter hitro rast knjižničnega poslovanja razglasil CTK za samostojni zavod Univerze v Ljubljani. S tem je bil dan važen pogoj, da je knjižnica lahko še bolj pospešeno razvijala svoje službe. Leta 1963 je na podlagi pogodbe z Narodno in univerzitetno knjiž­ nico prevzela dolžnost matične knjižnice za vse tehniške knjižnice v Sloveniji. Danes ima pregled nad 120 tehniškimi knjižnicami. Z njimi goji tesne stike, skrbi za njihovo strokovno ureditev in poslovanje ter za povezovanje v knjižnično mrežo Slovenije. Knjižnicam daje stro­ kovne nasvete, občasno prireja strokovne tečaje ter omogoča knjižni