URN_NBN_SI_DOC-IOY0Y1KE
čarjem prakso v posameznih oddelkih CTK. Z izdajanjem strokovnih publikacij pa skrbi tudi za teoretično izpopolnjevanje v knjižničarski stroki. Leta 1962 je izdala Navodila za poslovanje strokovnih knjižnic, leta 1967 Univerzalno decimalno klasifikacijo v slovenskem jeziku in leta 1969 Priročnik za poslovanje specialnih knjižnic. V okviru matične službe je s knjižnicami tehniških fakultet in inštitutov organizirala koordinacijo nabave tuje tehniške literature, ki poteka že tretje leto. Kot osrednja specialna tehniška knjižnica, preko svojih upravnih organov povezana tako z Univerzo kot z gospodarstvom, je CTK že zgodaj začutila, da samo z osnovnimi knjižničarskimi službami ne more zadostiti potrebam tehniških strokovnjakov. Zato je leta 1964 okrepila dokumentacijski oddelek in pričela sistematično zbirati gradivo za priročno informacijsko biblioteko ter navezovati stike s sorodnimi informacijskimi službami in centri doma in v tujini. Da bi za to raz širjeno dejavnost pridobila finančna sredstva, je s pomočjo Gospodar ske zbornice pričela vključevati gospodarska podjetja v kolektivno članstvo CTK. Danes ima knjižnica 59 kolektivnih članov, katerim po dogovoru pošilja informacije na določene teme. S finančno pomočjo Gospodarske zbornice je v okviru dokumentacijskega oddelka vpeljala še službo standardov. Poleg domačih JUS standardov je pričela zbirati tuje nacionalne in internacionalne standarde, npr. ISO, IEC, ASTM, DIN, TGL, CEE, RAL, VDE, VDI idr. Ker posamezna podjetja naročajo standarde za svoja področja in da se delo ne bi dupliralo, je CTK organizirala popis za centralni katalog tujih standardov v Sloveniji. Knjižnica je svoj razvoj vsa leta usm erjala tako, da bi čimbolj izpopolnila svoje fonde za vsa področja naravoslovnih ved in tehnike ter organizirala svoje službe tako, da bi v čim večji meri dajala ustrez ne informacije. Ob koncu leta 1969 je njen fond obsegal 56 295 zvezkov knjig, 24 716 letnikov revij, 698 069 dokumentacijskih kartic, 22 262 standardov, 3871 patentov, 6808 mikrofilmov. Poleg strokovnih del s področja naravoslovnih ved in tehnike ima tudi bogate zbirke strokovnih slovarjev, enciklopedij, adresarjev, sploš nih priročnikov ter literaturo s področja dokumentacije. Z referatnimi časopisi in dokumentacijskimi karticami pokriva že skoraj vsa po dročja naravoslovnih ved in tehnike. Skrbno zbira skripta tehniških fakultet in visokih šol in, kolikor ji uspe, tudi doktorske disertacije. Trudi se, da bi zajela vedno bolj aktualno gradivo simpozijev in kon gresov. Predvsem pa so velikega pomena raziskovalne naloge s tehni škega področja, katere ji zadnja leta odstopa Sklad Borisa Kidriča. S širjenjem nalog knjižnice in rastjo knjižničnih fondov je rastel tudi krog njenih uporabnikov, k čemer je znatno pripomogla stalna skrb knjižnice, da bi bilo gradivo hitro obdelano in dostopno ter po strežba takojšnja. Medtem ko je knjižnica v letu 1960 izposodila 12 650 zvezkov, je v letu 1969 zabeležila že 72 768 izposojenih enot. Enkrat štetih obiskovalcev je bilo v letu 1969 že 3958, največji dnevni obisk 381 obiskovalcev, največja dnevna izposoja pa 552 enot.
RkJQdWJsaXNoZXIy