URN_NBN_SI_DOC-IP3C5I79

Igor Marinič, Aleš Hauc in Vinko Filipčič so včeraj predstavili revidirane rezultate poslovanja Pošte Slovenije v letu 2010 in načrte za letos. (Sašo Bizjak) Pošta Slovenije ima 16 milijonov evrov dobička Uprava pošte namerava letos prihodke povečati za 3,1 odstotka, dobiček pa naj bi ostal na lanski ravni. Popolnoma demonopolizirana pošta se bori za konku-renčno enakopravnost po sodni poti. Regres so dobili vsi zaposleni v enakem znesku- IRENA FERLUGA Ker je Pošta Slovenije od začetka leta povsem demonopolizirana in nastopa na trgu v pogojih popolne konkuren- ce, predlaga spremembo treh zakonov ali podzakonskih aktov, ki jo postavlja- jo v neenakopraven položaj glede na druge konkurenčne ponudnike. "Inte- res zaposlenih, pošte kot gospodarske družbe in njenih lastnikov bomo sku- šali zavarovati tudi po sodni poti, saj nas zdajšnja zakonodaja pri izvajanju univerzalnih poštnih storitev omeju- je in privilegira konkurenco, ki upo- rablja našo infrastrukturo, čeprav bi pričakovali, da bo imela in uporablja- la svojo. Zato pričakujemo, da bo zako- nodaja naravnana v smislu pravične konkurence, še posebej pri cenovni politiki. Da bo lahko tudi Pošta Slvoe- nije ponujala tako visoke popuste, kot jih lahko zdaj naša konkurenca," je na včerajšnji tiskovni konferenci v Mari- boru povedal Aleš Hauc, generalni direktor Pošte Slovenije. Skupaj s člano- ma uprave mag. Igorjem Mariničem in Vinkom Filipičem je predstavil re- vidirane rezultate poslovanja pošte v letu 2010 in načrte za letos. Regres in prevzemna premija "Regres za letni dopust smo v skladu s kolektivno pogodbo (vsem zaposlenim enak znesek) izplačali kmalu potem, ko smo kupili za 21 milijonov evrov delnic NKBM, nato je bilo treba izplačati še plače zaposlenim. Vse to smo zmogli, saj nakup delnic NKBM ne bremeni tekoče likvidnosti družbe," je povedal Aleš Hauc in na novinarsko vprašanje, ali bodo zaposleni tudi letos participirali na dobičku, dejal, da so tak predlog, ki ga bodo poslali Agenci- ji za upravljanje kapitalskih naložb, že pripravili, zato o številkah ni mogel govoriti. "Če družba ustvarja dobiček, ne vidim razloga, zakaj zaposleni ne bi bili soudeleženi pri dobičku," je dejal Aleš Hauc. Pošta Slovenije ima okoli 6600 zaposlenih. Menil je, da je naložba v delnice NKBM dobra naložba, padanja tečaja delnice NKBM v zadnjem mescu pa ni želel komentirati, češ da je pre- kratko obdobje. "Sicer pa je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb napo- vedala prodajo kontrolnega paketa delnic NKBM, kar pomeni, da bomo lahko iztržili primerno prevzemno premijo," je pojasnil Aleš Hauc. Pošta Slovenije je imela v letu 2010 za 232,6 milijona evrov prihod- kov (1-odstotna rast), ob koncu leta je ustvarila za 16,3 milijona evrov čiste- ga dobička. "Rezultat je bil dosežen s pomočjo intenzivnih prizadevanj za ohranitev in širitev tržnega dele- ža ter doslednega nadzora stroškov poslovanja. Ob upoštevanju aktual- nih zaostrenih gospodarskih razmer v letu 2011 pričakujemo 3,1-odstot- no rast prihodkov, dobiček pa naj bi predvidoma ostal na enaki ravni kot v letu 2010," je povedal Aleš Hauc. Letos načrtujejo za 240,5 milijona evrov prihodkov, čistega dobička pa za 300.000 evrov več kot lani. Rast sto- ritev je načrtovana zelo previdno, lani so opravili nekaj več kot 1,13 milijarde poštnih storitev, kar je 1,5 poštne sto- ritve na prebivalca Slovenije dnevno, je dodal Vinko Filipič. Največji delež 91,6 odstotka so poštne storitve (re- zervirane, univerzalne in druge pošt- ne storitve), preostale storitve tvorijo 5 odstotkov prometa, denarne storit- ve pa 3,4 odstotka. Za NKBM opravlja- jo pri poštnih okencih šest osnovnih bančnih storitev. Znotraj poštnih sto- ritev je univerzalna poštna storitev upadla za 8 odstotkov, druge poštne storitve pa so porasle za 2 odstotka. Re- zervirane poštne storitve so ostale na enaki ravni. Pošta Slovenije ima 249,9 milijona evrov kapitala, leta 2006 ga je bilo 233 milijonov evrov. V poslovnih prihodkih zajemajo poštne storitve 74 odstotkov, denar- ne storitve 17 odstotkov prihodkov in 9 odstotkov ostale storitve. Poslovni odhodki so bili za 3 odstotke višji kot v letu poprej, a niso presegli plana. Dve tretjini poslovnih odhodkov so stroški dela. Za investicije so na pošti lani na- menili 9,6 milijona evrov, največ za informatiko in posodobitev transport- nih sredstev. Zaradi liberalizacije pošt- nega trga so se lotili prenove strategije razvoja do leta 2016, med drugim na- meravajo intenzivirati razvoj informa- cijskih storitev tako na poštnem kot na komercialnem področju, s čimer na- meravajo nadomestiti upad klasičnih poštnih storitev. Še naprej bodo preob- likovali poštno mrežo, v določenih re- gijah ustanavljajo pogodbene pošte. ani je bilo uvedenih 67 stečajnih postopkov podjetnikov Podatke iz letnih poročil za leto 2010 je Ajpesu predložilo 71.231 malih pod- jetnikov, 1,8 odstotka več kakor za leto 2009. Po podatkih Poslovnega registra Slovenije je bilo v letu 2010 na novo prijavljenih 12.239 podjetnikov, za tri odstotke manj kakor v preteklem letu, prenehalo pa je 10.980 podjetnikov, kar je za 14 odstotkov več kakor v prete- klem letu. V letu 2010 je bilo uvedenih 67 stečajnih postopkov podjetnikov, 31 odstotkov več kakor v preteklem letu. V letu 2010 ni bilo začetih postopkov prisilnih poravnav podjetnikov. Mali podjetniki so zaposlovali 50.336 delavcev oziroma tri odstotke manj kakor v letu 2009. Zaposleni pri podjetnikih so pomenili 10,9 odstot- ka zaposlenih v družbah; izkazali so 4,855.761 tisoč evrov prihodkov in so pomenili 6,4 odstotka prihodkov družb. Ustvarili so 1,347.359 tisoč evrov neto dodane vrednosti, dva odstotka več kakor v letu 2009. Neto do- dana vrednost podjetnikov je pomeni- la 8,1 odstotka neto dodane vrednosti družb. Neto dodana vrednost na zapo- slenega je bila 26.767 evrov, šest odstot- kov več kakor v letu 2009. Negativni poslovni izid je ugotovilo 22 odstotkov vseh podjetnikov, ki so zaposlovali 17,2 odstotka vseh delavcev. Podjetniki so leto 2010 zaključili s pozitivnim poslov- nim izidom. Izkazali so 4,855.761 tisoč evrov prihodkov in ugotovili 4,581.945 tisoč evrov odhodkov. Večino neto podjetnikovega do- hodka so podjetniki ustvarili iz po- slovanja, 284.467 tisoč evrov, kar je le za en odstotek več kakor v letu 2009. Z drugim delovanjem so ustva- rili 33.073 tisoč evrov neto podjetni- kovega dohodka ali za 36 odstotkov več kakor v preteklem letu. Neto nega- tiven rezultat pa so izkazali iz finanč- nega delovanja, 43.725 tisoč evrov, ki pa je za odstotek manjši kakor v letu 2009. (gr) Unicredit v Mercatorju že skoraj 15-odstotni lastnik Laščani so včeraj potrdili, da so v sredo podpisali sporazu-m o prodaji več kot polovičnega deleža Mercatorja. Sporazu-m naj bi podpisala tu-di Nova Lju-bljanska banka, ki koordinira prodajo in je postavila rok za podpis do 15. ju-nija Splitska banka Societe Generale ima v Mercatorju že skoraj petodstotni last- niški delež, kaže delniška knjiga. Del- nice naj bi Splitčani kupili za hrvaški pokojninski sklad AZ, ki je posredno v lasti Zagrebačke banke, ta pa v lasti italijanske Unicredit banke. Skupina Unicredit ima tako neposredno oziro- ma posredno že skoraj 15 odstotkov Mercatorja. Kot so pred dnevi poročale Finance, naj bi večino delnic Splitska banka ku- pila od ameriškega sklada New World Fund, sklad AZ pa naj bi delnice kupo- val špekulativno, in sicer za hrvaškega trgovca Agrokor. Ta naj bi, potem ko se mu ni uspelo dogovoriti s skupino Pivo- varna Laško o prodaji skoraj četrtine Mercatorja, pri večjih evropskih ban- kah iskal sredstva za prevzem celega slovenskega trgovca. Unicredit banka je eden največjih upnikov Agrokorja, zato naj bi bilo, tako poznavalci, banki v interesu, da se Agrokor in Mercator združita, s čimer bi postala največje tr- govsko podjetje na Balkanu, s tem pa tudi tarča interesa velikih trgovskih multinacionalk. Na Unicreditu Slovenija za pojasni- la, tudi za to, zakaj sami ne kupujejo delnic na borzi, niso bili dosegljivi. Koordinatorka prodaje večinskega de- leža v Mercatorju Cvet-ka Selšek, prva dama SKB banke, kije tudi v lasti fran- coske bančne skupine Societe Genera- le, pa je dejala, da konkretnih poslov bank znotraj sistema Societe Generale ne more komentirati. Dejala pa je, da nobena banka znotraj sistema Societe Generale nima pooblastila za nakup delnic Mercatorja oziroma tega ne dela za svoje potrebe. Laščani so včeraj potrdili, da so v sredo podpisali sporazum o skupni prodaji več kot polovičnega deleža Mercatorja. Sporazum naj bi podpisa- la tudi Nova Ljubljanska banka, ki ko- ordinira prodajo in je postavila rok za podpis do 15. junija. V prihodnjih dneh naj bi ga tako podpisale še Nova Kreditna banka Maribor, Gorenjska banka, Abanka Vipa, Banka Celje in Banka Koper. Kljub podpisu sporazu- ma o skupni prodaji Mercatorja pa Pi- vovarna Laško z bankami še vedno ni podpisala dogovora o reprogramu po- sojil, saj pogajanja še potekajo, so poja- snili v laški pivovarni. Največji lastnik Mercatorja je Pivo- varna Union (12,33 odstotka), sledijo Nova Ljubljanska banka (10,75 odstot- ka), Pivovarna Laško (8,43 odstotka), Unicredit Slovenija (8,01 odstotka), Nova Kreditna banka Maribor (5,24 odstotka), Splitska banka Societe Ge- nerale oziroma pokojninski sklad AZ (4,87 odstotka), Gorenjska banka (3,80 odstotka), Rodič MB (3,34 odstotka), Abanka Vipa (2,75 odstotka), Raden- ska (2,57 odstotka), Banka Koper (2,07 odstotka), Hypo (dva odstotka), KLM (1,63 odstotka) in Unicredit Austria (1,51 odstotka). (sta)