URN_NBN_SI_DOC-IP3C5I79

MRTVI KOT Akademiki vedo (naj)več MELITA FORSTNERIC HAJNSEK V Akademiji Evropske prestolnice kulture Maribora 2012 kot posvetoval- nem, nekakšnem prestižnem telesu zavoda, intelektualnem gremiju, ki daje težo sicer pregovorno "vitki" organiziranosti zavoda, so mnoga slovensko in mednarodno najuglednejša imena, eminentne osebnosti slovenskega intelektualnega umetniškega življenja. V njem so resnični akademiki, torej člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, in drugi ugledneži, ki s svojim imenom in delom lahko prispevajo k ugledu in veljavi sleherne nacio- nalne institucije, projekta ali programa. Za EPK pa so jih poklicali, da bi intelektualno nadgradili in dodatno konceptualizirali zamisli zavoda Maribor 2012. A-kademija EPK je bila ustanovljena lani decembra na pobudo programskega direktorja Mitje Čandra. I-ntudi Tomaža Pandurja, tedaj še predsednika programskega sveta zavoda. Člani A-kademije EPK so svetovno znana pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak, vrhunska igralka Milena Zupančič, filozof dr. Mladen Dolar, akademik, pesnik Tomaž Šalamun, akademik, slovenist Matjaž Kmecl, akademik, pisatelj Drago Jančar, pesnik Andrej Brvar, zgodovinar in slovenist ddr. I-gorGrdina in svetovno znani oblikovalec O-skar Kogoj. V družbah brez prestiža in smisla za dodano vrednost je vsak tak korpus izbrancev vnaprej obsojen na kritike z vseh strani in tipične utilitaristične pomisleke v slogu, kaj nam je tega treba - ob vseh osemdesetih (sic!) v javnem zavodu EPK v Vetrinjskem dvoru.A-če bi iskali - kot je politična moda ta čas - tukajšnje društvo modrecev s kredibilnostjo in resnično veljavo, pa tudi ideološko pisano in ustvarjalno polivalentno, boljšega nabora zagotovo ne bi našli. Resnično gre za deveterico zaslužnih, brez rezerve spoštovanja vrednih in zvečine tudi mednarodno uveljavljenih imen. Zgolj zlonamernežem in poklicnim nergačem bi bilo tako ugledno telo lahko problematično. Drugače pa je, ko motrimo z distance zadnje srečanje vodstva zavoda EPK z epekajevimi akademiki. Navzoča je bila "literarna sekcija" - torej predvsem literati, drugi del je zaradi službenih obveznosti izo- stal.A-temu ne gre pripisovati kakšnega usodnega pomena. Čeprav je tudi res, da je četverica, ki je bila v Mariboru pretekli petek, tesneje povezana s programskih šefom Čandrom, kot uglednim založnikom. V somišljenikih tega profila ima seveda več podpore in z njimi najlaže najdeva skupni jezik in zlasti konsenz, ki ga v teh razhajkanih časih krvavo potrebuje. Navzoči so bili Jančar, Brvar, Šalamun in Grdina. Zaželeni umetniki težko najdejo proste termine za dolgo pot na severovzhod. Kot beremo v poročilih z dogodka, so "člani akademije pohvalili izjemen program in pozvali odgovorne na vseh ravneh, da projekt podprejo". Lepo, a malce nekdo vendarle prehiteva po desni.A-lije svet zavoda že sprejel, preučil 90 projektov, za katere so namenili menda 5 milijonov evrov? Kolikor vem, jih ni. Menda je Čander akademikom predstavil "zaenkrat znani program". Tudi če je tako, je vendarle prejudiciranje vsako javno izjavljanje o nečem, česar ne pozna še nihče. Prvi mož Vetrinjskega dvora je omenjal september kot mesec javne objave konkretnega programskega koncepta.A-očitno nekje v medprostoru in za posvečene že obstaja. Če javno govorijo o "programu, ki da je izjemen in ambiciozen". Kar je lahko spodbudno, a če tudi vsi drugi poklicani in vpleteni vedo, o kakšnih programih je beseda. "Program, ki so nam ga predstavili organizatorji, je izjemen. Po eni strani gre za velike prireditve, velike evropske umetniške korpuse in posamezni- ke, po drugi strani pa gre za micelij, drobno razpršenost kulturnega programa za prebivalstvo, za ljudi celotne Slovenije," je po srečanju povedal Jančar. "Menim, da je zadnji trenutek, da celotna slovenska javnost absolut- no podpre projekt EPK. Slabe novice se morajo nehati. Čas je, da omogočimo organizatorjem, da ta program izpeljejo," je dejal. Jančar je prepričan, da bo zavod to zmogel, a le če bo imel ustrezno politično, finančno in podporo ljudi v tem mestu. 'Arbitri, ki v mestu odločajo o realizaciji tega programa, se premalo zavedajo njegove dragocenosti. Program je grandiozen, bogat in na evropskem nivoju. Občina in država, pomagajte nam ga realizirati v čim večji meri!"pa je pozval A-ndrej Brvar. Ko bomo tudi neposvečeni poznali 90 veličastnih izbranih projektov, se bomo lahko strinjali z akademiki EPK, dotlej pa se lahko tolažimo z amaterskimi epekajevskimi filmčki o brazdah, ključih, hišnikih in pikah nogavičkah "na dotik".I-nzaman čakamo na blagovno znamko EPK v mariborskem turizmu. Župančičeva nagrada za življenjsko delo Lojzetu Lebiču V Slovenskem mladinskem gledališču so sinoči podelili Župančičeve nagrade, nagrade mesta Ljubljana za umetniške dosežke. Za življenjsko delo je nagrajen skladatelj, dirigent in pedagog Lojze Lebič, za dveletno ustvarjanje pa so nagra- de prejeli Primož Bezjak, Rosana Hribar in Gregor Luštek ter arhitekturni biro Sadar+Vuga. Nagrade je dobitnikom izročil ljubljanski župan Zoran Jankovic. A-kademik Lojze Lebič, trikratni nagrajenec Prešernovega sklada in prejem- nik Prešernove nagrade, je eden najpomembnejših skladateljev, ki komponira za vse vrste zasedb. Lebičeva glasba je avtorjeva osebna govorica, razpeta med zvoč- no silovitostjo in meditativno zadržanostjo, svetovljansko modernostjo ter zave- rovanostjo v dediščino slovenske in drugih preteklih kultur, piše v obrazložitvi nagrade. I-gralec Primož Bezjak je kot stalni član ansambla Slovenskega mladin- skega gledališča v preteklem dveletnem obdobju opozoril nase z več igralskimi stvaritvami. Po oceni strokovne žirije je celovit umetnik, igralec, plesalec, koreo- graf in režiser, ki vedno avtorsko zaznamuje predstave. Plesalca inkoreografa Ro- sana Hribar in Gregor Luštek sta v produkciji Plesnega teatra Ljubljana ustvarila avtorski projekt Duet 012, v katerem po uvodnem plesnem filmu prepleteta ple- sne stile in tehnike ter skozi sodobni ples spregovorita o njuni skupni umetniški in intimni zgodbi. A-rhitekturni biro Sadar+Vuga prejme nagrado za športno dvo- rano v Stožicah, ki je, kot piše v obrazložitvi, "igrivi športni palazzetto, prekrit z lahkotno ovalno kupolo, ki sloni na vitkem jeklenem paličju". (sta) Zavidljiva starost v svetovni sodobnosti 52. ljubljanski jazz festival UROS SMASEK Zavidljivi, že na konec preteklih 50. let na Bled segajoči starosti navkljub si organizatorji tako enega najstarej- ših jazzovskih festivalov v Evropi, kmalu že 52. ljubljanskega jazz festi- vala, ki bo od 29. junija do 2. julija, po besedah njegovega umetniškega di- rektorja Bogdana Benigarja še vedno želijo njegove vpetosti v samo osrčje današnjega, se pravi, sodobnega sve- tovnega jazzovskega dogajanja ter z veseljem ugotavljajo, da to dogajanje brsti v svetu, kot že dolgo ne. Program skorajšnjega festivala je Benigar z ekipo pripravil v sodelo- vanju z novim sokuratorjem, Portu- galcem Pedrom Costo, po navedbah ustanoviteljem drzne, samorastniš- ke glasbene založbe Clean Feed, sicer predstavljene pri nas, kot spominja Be- nigar, že na jubilejnem 50. festivalu predlani in letos praznujoče desetlet- nico. Po Costovih besedah pa je na fe- stivalih, kakršen je ljubljanski, dobro predstavljati uravnoteženo tako ve- like, slovite kot tudi nove, obetavne jazziste. Pomemben domači delež Pomembno bodo udeleženi tudi do- mači jazzovski ustvarjalci. Že odprl bo festival letošnji nagrajenec Prešer- novega sklada (ob 30-letnici ustvar- janja), skladatelj in tolkalec Zlatko Kaučič s svojim svetovno premier- nim slovensko-italijansko-ameriškim projektom Polja T. S., ki ga posveča preminulemu glasbenemu novinarju Tomažu Simonu (T. S.) ter bo vključe- val Kaučičev Kombo in Godalni orke- ster nacionalne radiotelevizije ter kot posebna gosta italijanskega pianista Bruna Cessellija in ameriškega tro- bentača Herba Robertsona. Skladatelj in (kontra)basist Robert Jukič, ki ga Benigar uvršča med naj- bolj dejavne in ustvarjalne domače jazziste, bo predstavil svoj novi sloven- sko-italijanski projekt Operation Char- lie, po lastnih besedah usmerjen bolj h klasičnemu jazzu tudi z glasbili, kot je klarinet, vsebinsko pa skoraj nekakš- no zgodbo klasičnega filma o gangster- ju, ki s tolpo sklene oropati banko ... Nadalje bo skladatelj in saksofonist I-gor Lumpert predstavil svoj sloven- sko-ameriški trio. Tako rekoč že skle- nila pa bosta festival cenjena pevka Mia Žnidarič ter njen zvesti skladatelj, pianist in najboljši prijatelj (ter še mar- sikaj) Steve Klink z njunim mednarod- nim, slovensko-nemško-ameriškim ansamblom, ki bo po njenih besedah tokrat prvič skupaj na odru. Med letošnjimi značilnostmi bo, da bodo nekateri glasbeniki nastopi- li v več različnih edinstvenih sodelo- vanjih z drugimi nastopajočimi na festivalu, na primer ameriški bobnar Nasheet Waits, po Benigarjevi oceni eden najboljših nasploh, ki bo tudi najbolj zaposlen na festivalu, celo v Lumpertovem triu. O tovrstnem so- delovanju različnih glasbenikov je po Benigarjevih besedah razmišljal sicer že njegov predhodnik David Braun, zdaj producent mariborskega JazzLenta, s katerim tudi sodeluje ljub- ljanski festival. Nekateri izvajalci pa se bodo predstavili v drugačnih ma- tičnih zasedbah od dosedanjih, na primer švedski sekstet A-ngles svetov- no premierno kot - oktet. Sokurator Costa sicer izpostavlja vsaj še najbolj priljubljenega portugalskega glasbeni- ka, pianista in tudi skladatelja filmske glasbe, Bernarda Sassettija, s triom ter portugalsko pevko Mario Joao, ki po navedbah glasovno edinstveno in močno združuje jazz z etno-glasbo in brazilskimi glasbenimi vplivi. Problematika (ne)polnih Križank Posebnost festivala bo tudi, da bosta dva koncerta posneta za bodoči ploš- Jazz pevka Mia Žnidarič z zvestim sodelavcem Steveom Klinkom zelo poziva občin- stvo, da z dobrim obiskom pripomore k ohranitvi ljubljanskega jazz festivala v sicer večkrat nezadovoljivo obiskanih Križankah. (Neca Falk, dokumentacija jazz festivala) či: 1. julija koncert okteta A-ngles in 2. julija koncert Lumpertovega tria. Najočitnejša novost pa bo, da bo fe- stival potekal ne predvsem v tradici- onalnem letnem avditoriju Križank, temveč na manjših prizoriščih, kate- ra naj bi po mnenju sokuratorja Coste omogočala najpristnejši stik med nastopajočimi glasbeniki in občin- stvom. Tako bo v Križankah samo zak- ljučni večer (z Mio Žnidarič in Mario Joao), predtem pa bo festival pote- kal v Cankarjevem domu kot sicer glavnem festivalskem organizatorju (predvsem v tamkajšnjem že tradici- onalnem Klubu ter v Linhartovi in Štihovi dvorani) pa v Centru urbane kulture (CUK) Kino Šiška kot sicerš- njem novem festivalskem koprodu- centu (tudi na njegovem dvorišču) in v prav tako že festivalsko preizkuše- nem Klubu Gromka v A-vtonomni kul- turni coni (A-KC) Metelkova mesto ter ne nazadnje celo v Stari Ljubljani po ulicah. A-mpak, festivalskega dogajanja bo manj v Križankah tudi zaradi še posebej v času ekonomske krize pere- če problematike nezadovoljivega obi- ska že kar nekaj prejšnjih festivalskih večerov, saj kot pojasnjuje Benigar, je letni avditorij Križank uspelo napolni- ti kvečjemu največjim svetovnim jaz- zovskim zvezdam in če bo tudi tokrat tako, naj bi to pomenilo festivalsko slovo od Križank. Zato posebej Mia Žnidarič zelo poziva občinstvo, da z dobrim obiskom pripomore k ohra- nitvi festivalskega dogajanja v Križan- kah. Festival naj bi sicer po besedah sokuratorja Coste, po navedbah do- brega poznavalca velikih svetovnih jazzovskih festivalov, kot eden naj- starejših v evropskem in svetovnem merilu bil tudi eden najzanimivejših, česar bi se po Costinem mnenju bilo treba bolj zavedati. V novi številki preberite - TEMA TEDNA: Ešerihija grozi, mi pa nič - NOGOMETAŠ DAMIR PEKIČ: "Od Maribora sem se vedno težko poslavljal" - ZDRAVJE: Česnova tinktura - TEST: Kakšnega spola so vaši možgani P U a h k s f k ž i v i j & t je 7 d f l l