URN_NBN_SI_DOC-IP3C5I79

"Ameriko imajo radi le še Albanci" KOLEDAR [HOROSKOP | Z Erico Johnson Debeljak, slovensko- ameriško pisateljico TAJA KORDIGEL "Kaj je spoprimeš?" je bil eden izmed odgovorov, s katerim je pisateljica in kolu-mnistka, po rodu- Američanka, Erica John- son Debeljak na nedavnem literarnem večeru- v Maribo- ru- odgovorila na vprašanje. S svojo le za trenu-tek nevedno simpatičnostjo ji je u-spelo na- smejati občinstvo že takoj na začetku-. "Zadnje čase pravim, da sem prav tako Slovenka. Če- prav pišem v angleščini, se na- mreč dojemam kot slovenska pisateljica. Kot da sem se tu-kaj rodila, saj sem šele v Sloveniji za- čela pisati." Rdeča nit v knjigi, ki jo je predstavila, je lju-bezen. "Gre za mojo lju-bezensko-zakonsko zgodbo, ki sem jo povedala dva- krat: prvič v knjigi Tu-jka v hiši domačinov (na bolj esejističen način) in zdaj v svoji četrti knjigi - Prepovedanem kru-hu- (na bolj romaneskni način). Nekako me preseneča, da ima osrednja nit zgodbe - tu-jka iz velike močne mnogoku-ltu-rne države pride v majhno, relativno enovito in zaprto dru-žbo, da bi se omožila, in v temu-spe- še vedno takšno romantično privlačnost. Včasih kot pisateljica kar obu-pavam, češ, mar je to edina ali vsaj naj- boljša zgodba, ki sem jo sposob- na povedati?" Avanturističnih pet "Zgodba je zelo romantična, ker je bilo vse narobe. Svojega (danes moža) Aleša sem spozna- la v New Yorku-, a se je moral čez tri mesece vrniti v Sloveni- jo. Bilo je torej skrajno nereali- stično, da bi 'prišla sku-paj'. A sem ga lovila. In nisem popu-sti- la, čeprav je Aleš zmeraj mislil, da je to nemogoče in da ne bo šlo. Dejal je, da imamo v Sloveni- ji le tri kina in dve restavraciji, misleč, da mi država ne bo všeč. Bal se je, da ne bom imela pokli- ca in prijateljev." In kako se spo- minja svojega prvega obiska? "Po vrnitvi domov so me mnogi spraševali, kakšna je Slovenija. Vendar je skoraj nisem opazila. Bila sem namreč odločna, da se bom vrnila. Nisem gledala na to, kako je bilo. In dobro je, da nisem. Če bi, bi morda razmišlja- la dru-gače," se nasmehne. Dokazala sta, da pravljice obstajajo in da se niso pisale le v času- Andersena. "Zmeraj me sprašu-jejo, ali so bila prva leta 'vživljanja' v Sloveniji najtežja. Pa ni bilo tako. Prvih pet let je minilo kot avantu-ra. Rodila sem tri otroke, se u-čila jezika. V bistvu- sploh nisem prav ve- dela, kaj je moja selitvena odlo- čitev pomenila. Šele kasneje, ko sem u-gotovila, da recimo moja mama nikoli ne bo mogla biti prava babica, sem se zamislila in mi je bilo nekoliko težje." "V Sloveniji je vse dru-gače," pravi. Pri tem pa ne misli le na ku-ltu-ro (ne)pu-ščanja prižganih lu-či v stanovanju-. Med dru-gim se je morala nau-čiti tu-di parki- ranja na pločniku-. "Seveda sem imela tu-di travme, posebej pri birokraciji. Težave so nastopile že pri želji po poroki. Na Otoč- cu- sem bila v enem mesecu- kar desetkrat, saj niso hoteli dovo- liti, da se tam poročiva, in so zato postavljali skoraj nemo- Erica Johnson Debeljak (levo) in novinarka RTS Barbara Jert, kije vodila Zmenek s knjigo v Mariboru. (Marko Vanovšek) "Vsak slovenski korak je bil nekaj novega" goče zahteve. Takrat se mi je zdelo, da Slovenci niso pričako- vali, da bodo prišli tu-jci z zaho- da in hoteli tu-kaj dobro živeti. Zdelo se je, da so pričakovali le tiste 'slabe tu-jce' z ju-ga. Na raz- ličnih u-radih so bili večkrat ne- prijazni. Danes je sicer boljše, vendar so nekatere stvari še zmeraj skrajno nelogične." V de- vetdesetih, ko je zapu-stila Ame- riko, pa je bilo v Sloveniji tu-di veliko težje sklepati prijatelj- stva, razlaga. "Vsak slovenski korak je bil nekaj novega. Sicer so mi domačini zelo pomagali, pa vendar se mi je zmeraj zdelo zanimivo, kako Slovenci zase tr- dijo, da so zaprti - kar sploh ni res. Drži pa, da je težko sklepati prava prijateljstva. Za to potre- bu-ješ leta in leta, saj se vsi med seboj poznajo. Včasih je bilo na- ravnost smešno, ko se na kakšni zabavi nihče ni hotel pogovarja- ti z mano. In sem jih morala ra- dovedno nagovarjati sama. Kar bi bilo v Ameriki dru-gače. Gost iz tu-jine bi bil za Američane posebej zanimiv. Danes je tu-di glede tega v Sloveniji dru-gače." Nekoliko dru-gačen odnos pa so imeli do nje taksisti in branjev- ke na tržnici. "Nad Ameriko so bili zelo očarani, kar mi je bilo takrat malo smešno. Danes je dru-gače - Ameriko imajo radi le še Albanci." Kako "zasesti" pregovor Ali jo je za naslov knjige (Pre- povedani kru-h) navdihnil pre- govor, češ, da se zarečenega kru-ha največ poje? "V pregovor nisem nikoli zares verjela. Bolj natančno, zasedla sem ga. 'Zare- čeni kru-h': to sem bila jaz! Med svojim doktorskim štu-dijem v Ameriki je Aleš sam sebi prise- gel, da ne bo nikoli oženil tu-jke, se pravi, 'ženske, ki ne ve, kdo je Johnny Štu-lič". Takrat je pri- sega pomenila njegovo zavezo prostoru- otroštva in mladosti, ki ga je lju-bil. Z današnjega vidi- ka se to zdi skoraj absu-rdno, saj je ta prostor, bivša Ju-goslavija, Ostajajo pretresljivo razdeljeni V knjigi skozi izredno subtilno intimno doživljanje opisujete tudi velike spremembe, skozi katere je šla Slovenija v zadnjih desetih letih. Kaj pa ZDA? Se vam zdi, da je šlo tam v tem času na bolje ali na slabše, generalno gledano? "Amerika se je silovito spremenila v minu-lem desetletju-, v stvar- nosti in v podobi, kakršno ima v očeh ostalega sveta, in mnogi bi gotovo rekli, da se je spremenila na slabše. Ko sem skoraj pred dvajsetimi leti prišla v Slovenijo, je bila Amerika še vedno nav- dihujoči simbol svobode, enakopravnosti in gospodarskih pri- ložnosti. Zdaj, zlasti po Gu-antanamu- in finančni krizi, je padla s te navišje stopnice. Na nek način mi je to olajšalo moj 'prosto- voljni eksil'. Amerika ni več tako zaželjena destinacija, kot je bila nekoč." O-kupacija Sarajeva in vojna v Bosni oziroma Jugoslaviji je po- memben element vaše knjige in eden od fenomenov, ki ga je najtežje razumeti in razložiti. Ali ni žalostno, da se je zanima- nje za ta del Balkana v svetu in v ZDA izrazito povečalo zlasti zaradi te tragedije, tega najbolj groznega dela našega časa? "Tu-di pred vojno je obstajala privlačnost regije in zanimanje zanjo, le da so si jo delili predvsem nekateri razsvetljeni svetov- ni popotniki. Drži pa, da so Ju-goslavija oziroma njene repu-blike dobile negativno slavo zaradi vojne, še posebej zaradi obleganja Sarajeva. Kar me žalosti, še več: kar je res tragično, je manj to, kako svet vidi regijo, ampak kakšne so zadeve v resnici: Bosna in Hercegovina se po vojni niu-spelapostaviti na noge, in lju-d- stva bivše Ju-goslavije ostajajo - celo tu-, v Sloveniji - pretreslji- vo razdeljena." DANES GODUJETA: Marjeta, Bogo Ime Marjeta je nastalo ver- jetno iz oblike Margeta, ki je skrajšano iz Margare- ta. Ta izhaja iz latinskega imena Margarita oziroma grškega Margarito in se po- vezuje z grško besedo mar- garites "biser". REKLO ZA DANES: Kdor se igra z ognjem, naj se ne ču-di požaru-. ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN: 323 pr. n. št. - Umrl je Alek- sander Veliki Makedonski, sin Filipa Makedonskega, velik politik in strateg, ki je sanjal o obnovi Darejevega cesarstva. 1580 - Umrl je portu-galski pesnik Lu-is Vaz de Camoes, avtor najpomembnejšega epa portu-galske književno- sti Lu-zijada. 1819 - Rodil se je franco- ski slikar Gu-stave Cou-rbet (u-mrl leta 1877), začetnik in najpomembnejši predstav- nik realističnega slikarstva 19. stoletja. 1832 - Rodil se je nemški inženir Nikolau-s Au-gu-st Otto (u-mrl leta 1891). Sku-- paj z Evgenom Langnom je razvil motor z notranjim zgorevanjem - Ottov motor. 1836 - Umrl je francoski fizik in matematik Andre Ampere, eden u-temeljite- ljev elektrodinamike. Po njem se imenu-jeta zakon o magnetni napetosti (Am- perov zakon) in enota za jakost električnega toka (amper). V « U ¥ F Jt 1912 - 1 Umrl je slovenski pesnik Anton Aškerc. Do 1898 katoliški duhovnik, nato lju-bljanski arhivar. Od lirskih začetkov se je preu-- smeril v epsko pesništvo. OVEN Zavihali boste rokave in stvari bodo kmalu- na pra- vem mestu-. Spremembe, ki bodo prišle, so bile nu-jne! BIK Nikar se ne prepu-ščajte negativnim ču-stvom, saj boste izzvali slabo poču-tje ali celo bolezen. DVOJČKA Znašli se boste v situ-aciji, v kateri se ne boste poču-tili najbolje. Nagnjeni boste k razsipništvu-. RAK V pravem trenu-tku- se bo pojavil nekdo, ki vam bo pri srčnih zadevah predla- gal nekaj koristnega. LEV Nihanja na lju-bezenskem področju-. Lotili se boste praktičnih stvari, da bi z delom u-bežali notranjemu- nemiru-. DEVICA Nasvetov okolice nikar ne jemljite preresno, saj bi se s slepim zau-panjem kmalu- znašli v temi. TEHTNICA Z lepim vedenjem lahko na svojo stran pridobite lju-di, ki bodo odigrali pomemb- no vlogo v vašem življenju-. ŠKORPIJON Veliko boste postorili za svoj dom, zdaj je tu-di naj- primernejši čas, da ga u-redi- te po svojih željah. STRELEC Če se boste lotili resnega dela, lahko naredite več ko- ristnih stvari. Toda nikar ne pretiravajte. KOZOROG Z denarjem se ne boste mogli dokazati pred osebo, ki vam bo poslala v srce nekaj Amorjevih pu-ščic. VODNAR Možni so novi koraki na slu-žbenem področju-, prav tako pa tu-di v lju-bezni, le več pogu-ma bo treba. RIBI Zbrati boste morali dovolj pogu-ma, da boste samo- stojno sprejeli pomembno odločitev in njene posle- dice. pač imaginaren svet, kot potop- ljena Atlantida. Mnoge mlade Slovenke danes nimajo pojma, kdo je Johnny Štu-lič. V nekaj ge- neracijah tega ne bo vedel nihče več," pravi Debeljakova. In kako doživlja njeno pisno- lju-bezensko retrospektiranje njen mož, ima na vse spomine enak pogled? "Nevarna plat pri pisanju- spominov je v tem, da je podobna sestavljanju- fotoal- bu-ma. Anekdote, dogodki in razlage, ki jih izbereš in opišeš, postanejo ena in edina resnica. Vse ostalo, vse tiste zavržene fo- tografije, je pozabljeno, ni več sestavni del kronike, ni več del življenja. Vseeno pa verjamem in mislim, da se Aleš strinja, da Prepovedani kru-h kar dobro prikazuje ton in barvo najinega razmerja v Sloveniji kmalu- po osamosvojitvi. Rada se šalim, da imam kot kolu-mnistka in pi- sateljica, ki za gradivo u-porablja dru-žinsko in osebno življenje, res srečo, saj sem poročena z moškim, ki sta mu- domači tako javna sfera kot preoblikovanje življenja v pripoved. Pri vseh številnih besedilih, ki sem jih o možu- napisala, je le enkrat vsebinsko spremenil besedo. V nekem eseju-, v katerem razmiš- ljam o jeziku-, sem tako zapisala, da je Aleš v materinščini drzen in pogu-men, v angleščini pa po- stane pedanten. In - pred pedan- ten je vstavil 'rahlo'!" SESTAVIL MARKO NAPAST ROMSKI DŽEZIST OBROK ODPLAČILA POSOJILA NOBELOVCA WOLEJA SOYINKE OPORIŠČE LADJEVJA STARIH GRKOV BRITANSKI FILMSKI ZVEZDNIK (RUPERT) OBMEJNO NASELJE Z AVSTRIJO GEOMETRIJSKO TELO Z OSMIM PLOSKVAMI KRSTA GL. MESTO GRČIJE 1384 ŠPANSKI PESNIK (LUIS, 1910-1992) LEKARNA KOS CELOTE INDONEZIJ - SKA NOVA GVINEJA PLOVKA TVORBA UMA ERBIJ GUMICA ZA NAPISA- NEGA OS. ZAIMEK NAŠ BIVŠI USTAVNI SODNIK DOKUMEN- TIRAN OBSEŽEN SPIS KRATKE SA- NI ZA VOŽ- NJO HLODOV PAKET MEDSE- BOJNA POMOČ ARABSKI ŽREBEC KONICA VOLJA PO JEDI, JEŠČNOST IZRAELSKI PEVEC OFARIM NEBESA, PARADIŽ NOČNI METEORSKI ROJ NATRIJ ZAVARJENO MESTO NA KOVIN PITJE NA DUŠEK LASTNOST LJUDI, KI RADI TEČNARIJO ČEBELJA TVORBA V PANJU NAJBOLJ IZKUŠEN RIMSKI LEGIONAR REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Andrej, Sarata, Irokez, Grega, rock, AL, SA, eristika, okapi, Asen, busola, smrt, otavnik, Ema, Tadžikistan, Ana, Koštana.