URN_NBN_SI_DOC-IP3C5I79

PODRAVJE POMURJE PO-MURJE D r a g o n ja vas Pangea, zasebni muzej, ki ga kaže obiskati Brezovci na G o r i č k em Ganljiva izpoved o boju s "sopotnico tisočerih obrazov" Križevci Šolska zgradba je potratna Roboti (še) ne morejo izpodriniti delavcev Leto dni po v e č j em odpuščanju zaposlenih se razmere v Varstroju, lendavski tovarni varilne in rezalne opreme, umirjajo BRANKO ŽUNEC Pred letom dni so v podjetju Varstroj, Tovarna varilne in rezalne opreme, d.d., Lendava, predstavniki podjetniš- kega sindikata v sodelovanju z regij- sko organizacijo sindikata kovinske in elektroindustrije (Skei) Slovenije in centralo v Ljub-ljani javno izrazili zas- krb-ljenost nad zmanjševanjem števi- la zaposlenih v zadnjih dveh letih z 256 na 187. V sodelovanju s poslovod- stvom - direktor je mag. Matjaž Vnuk - so ocenili, da je čas, da uskladijo mne- nja o kriterijih za določanje presežnih delavcev. "Zaradi pomanjkanja naročil smo bili v letu 2010 prisiljeni zmanjšati število ljudi za 35. Letos zaradi pove- čanja prodaje ponovno zaposlujemo, saj nam na določenih vrstah del pri- manjkuje kapacitet. Po temeljiti anali- zi smo ugotovili, da nam primanjkuje strojnih inženirjev in tehnikov, ki jih prav tako ni na trgu dela v regiji, kjer prihaja do izraza strukturna brezposel- nost," pojasnjuje Vnuk, ki je peto leto v Varstrojevi upravi, ob obletnici, ki je skoraj sovpadla z nedavnim hišnim sejmom ter dnevi varjenja in rezanja v tovarni. Trenutno dela v leta 1964 usta- novljenem podjetju 150 ljudi. "Struk- tura lastnikov delnic je že nekaj let stabilna, slabih 79 odstotkov pripada družbi Clarinos s sedežem v Lendavi, slabih devet odstotkov japonski družbi OTC Daihen, ki je strateški solastnik, nekaj več kot šest odstotkov je lastnih delnic, drugih šest odstotkov je od Janez Orban pri milijontem varilnem aparatu pod lastno Varstrojevo blagovno znamko (Branko Žunec) drugih delničarjev. V letošnjih prvih petih mesecih smo dosegli skupaj za okrog 15 odstotkov večjo prodajo kot v istem obdobju lani. Letos predvide- vamo, da bo rast prodaje večja od 13 do 15 odstotkov, vendar je za oceno do konca 2011 še prezgodaj, zlasti zato, ker je negotovost v evropskem gospo- darstvu še vedno zelo velika." Oba, Vnuk in njegov svetovalec za tehnična vprašanja in razvoj Janez Orban, ki je v Varstroju od decembra 1976, izpostavita, da se po dobrem de- setletju sodelovanje z Japonci inten- zivira in prehaja na višji tehnološki nivo. "Imamo več skupnih razvojnih projektov na področju varilnih izvo- rov in termičnega rezanja kovin ter robotizacije, pravkar testiramo pro- totipe. Naš novi dizajn je prav tako del skupnega projekta s korporacijo OTC Daichen in drugimi partnerji. Enako velja za laserski rezalnik, na katerega smo zelo ponosni. Res pa je za vse to potreben čas, tako za razvoj kot za prodajo na trgu." Orban opozo- ri, da se je hišnega sejma in spremlja- jočih dejavnosti, ki so jih pripravili zato, ker se na običajnih sejmih vseh novosti ne da prikazati, udeležilo kar preko tristo ljudi, poslovnih partner- jev, kupcev, dijakov in drugih, razstav- ljen je bil milijonti varilni aparat pod lastno blagovno znamko, v proizvod- nji so prikazali delovanje robotske ce- lice za termično rezanje. Bi lahko roboti izpodrinili delavce oziroma ali ni zaradi tehnoloških po- sodobitev ogroženih vedno več delov- nih mest? "Lahko razmišljamo tudi v tej smeri. Robot lahko nadomesti za- poslene na določenih delih na primer varilce. Ta poklic je zelo zahteven in tu se kaže niša. Lahko zaposlimo varil- nega tehnologa programerja, ki stre- že več robotom za varjenje oziroma jih sprogramira, in varilcev potem ne potrebujemo. Robot je v povpreč- Varstrojeva proizvodnja (Branko Žunec) ju dva- do petkrat učinkovitejši od človeka, odvisno je od izdelka, pove- ča se produktivnost, kakovost je za- gotovljena, ne potrebuje odmora ne malice, lahko dela podnevi ali pono- či," razloži Orban. Vnuk še pojasni, da so povprečne bruto plače zaposle- nih v povprečju panoge, izplačujejo jih po kolektivni pogodbi in zakono- daji. "Lanski regres smo izplačali v vi- šini 850 evrov bruto in je bil višji od minimalnega v kovinski panogi, ta je znašal 750 evrov, letošnji je na ravni panoge dogovorjen v višini 770 evrov in ga načrtujemo izplačati do konca junija." Sedanje sodelovanje s sindika- tom v podjetju ocenjuje kot "konstruk- tivno". • v Štipendije za porabske šolarje "Te štipendije, ki pravzaprav niso prave štipendije, ampak gre za neke vrste nagrado šolarjem, podeljujemo že nekaj let," je pojasnila Eva Lazar, predsednica komisije za šolstvo, ki de- luje pod okriljem Državne slovenske samouprave (DSS). Na včerajšnji prire- ditvi, ki so jo sprva želeli pripraviti pri Kiiharjevi spominski hiši, a so jo nato zaradi slabega vremena preložili v šol- sko telovadnico Dvojezične osnovne šole Gornji Senik, je predsednik DSS Martin Ropoš 177 osnovnošolcem in dijakom podelil od tisoč do štirinaj- st tisoč forintov (od štiri do 55 evrov) enkratne štipendije, ki jo ta krovna organizacija Slovencev na Madžar- skem podeljuje kot nekakšno nagrado tistim, ki obiskujejo pouk slovenskega jezika. "Tu res ne gre za veliko denar- ja, kljub temu pa poskušamo nekoli- ko bolj nagraditi tiste, ki imajo več ur slovenskega jezika na teden, upoš- tevamo pa tudi to, če se učenci vklju- čujejo v različne oblike izvenšolskih dejavnosti, nekateri pa so se udeležili tudi državnega tekmovanja v znanju slovenskega jezika," je razložila Lazar- jeva. Prireditev na Gornjem Seniku - za kulturni program so poskrbeli učenci osnovne šole Grad - je izzvenela tudi v znamenju 20. obletnice slovenske samostojnosti. Predsednik DSS Mar- tin Ropoš je v nagovoru spomnil, da Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš je štipendije podelil 177 šolarjem. (Silva Eory) v Porabju ljudje govorijo isti jezik kot tisti v Sloveniji, kar mladim omogoča številne možnosti, recimo da se v do- movini matičnega naroda udeležujejo različnih taborov, hodijo na izlete, na katerih se lahko prepričajo o njenih naravnih lepotah. "Za mlade obstaja- jo lepe možnosti za študij v Sloveni- ji, ko končate tovrstno šolanje, pa si boste lahko tudi lažje našli zaposli- tev, mogoče tudi v Sloveniji, saj nima- mo več mejnih prehodov in ne meje " je poudaril Ropoš in dodal: "Ob dvaj- seti obletnici želim, naj živi Republi- ka Slovenija, Slovenke in Slovenci ter vsi, ki nosijo Slovenijo v svojih srcih. Med njimi smo tudi porabski Sloven- ci." (se) Malemolencia v Cidu Danes ob 21. uri bo v Centru interesnih dejavnosti Ptuj nastopila mednarodna glasbena zasedba Malemolencia. Njihov repertoar sestavljajo izbrane in zahtev- nejše standardne brazilske kompozicije zvrsti Musica popular brasiliera/popu- larna brazilska glasba. Med živahne melodije sambe, malenholične in intimne bossa nove pa tja do manj znanih brazilskih ritmov bo obiskovalce popeljala pobudnica projekta in vokalistka skupine Ptujčanka Zvezdana Novakovič. Kvar- tet sestavljajo še Brazilca Marco Antonio Da Costa (kitara, vokal) in Felipe Oli- veira (bas) ter Avstrijec Valentin Schuster (bobni, tolkala). Kot gosta se občasno pridružita Brazilec Daniel Lima (tolkala) in Italijan Alberto Lovison (vibrafon, tolkala). (ug) Živžav sredi trav Vrtec Kidričevo z enoto v Cirkovcah vabi na 13. praznik vrtca, ki bo danes ob 18. uri v Športni dvorani Kidričevo. Najmlajši iz vrtca vabijo na Živžav sredi trav, saj bodo predstavili podprojekt Travnik, ki so ga izvedli v okviru Ekopro- jekta. (ps) Te zanima delo novinarja? Prijavi se v Večerovo poletno novinarsko šolo! Kot že vrsto let bo ČZP Večer tudi letos pripravil poletno novinarsko šolo. Z dinamičnim novinarskim delom se bosta seznanili dve ekipi, prva julija, druga avgusta. Vabljeni predvsem študentje. Prijave sprejemamo do 10. junija. Vlogo z opisom šolanja, izkušenj in ambicij pošljite na naslov: ČZP Večer d.d. Svetozarevska 14 2504 Maribor s pripisom Novinarska šola Kandidate bomo o izboru obvestili do 17. junija. V E Č E R