URN_NBN_SI_DOC-IP3C5I79

DANES Matija Stepišnik Pahor: Ostajam do glasovanja o zaupnici Borut Pahor je v tem mandatu prijel veliko "političnih bomb". Bomb, ki jih je ustvaril sam. In več bomb, ki so mu jih v roke potisnili drugi, denimo njegov Križanič ali zaveznika KK in GG. Pomnimo odmevne kadrovske konflikte, pajdaške finančne-dokapitalizacij- ske podvige, Teš 6, Ultro, (stavbo) NPU, bulmastife. To so bili škandali, polni političnega eksploziva. Zdaj ko so premiera usklajeno napadli vsi levi akterji zunaj SD, skupaj s Turkom, stoji potisnjen v kot. S tempiranimi bombami, ki jih ni deaktiviral. Pred glasovanjem o zaupnici, kar je včeraj napovedal, ne stoji le na vislicah svojih napak in velikega ega, ki mu je zameglil stik z realnostjo, pač pa še pred strel- skim vodom tistih, katerih politične škandale je posvojil in jim je odpuščal grehe. Preobrata, po katerem bi Pahor sam odstopil, ne bo. Ve, da bi bil to avtogram pod svoj politični nekrolog. Desant LDS in Zaresa v projektu "Pahorjeva sestrelitev" na SD, da bi se zlomila in se sama odrekla šefu, ni uspel. Stranka bi ga žrtvovala samo, če bi se s tem strinjal. A Pahor se je v zase in za stranko zadnjem in hkrati politično modrem protiudarcu LDS in Zaresa odločil, da pade v DZ. Morda zunanji scenaristi procesa računajo, da bi potem našli "nekoga tretjega", ki ga SD ne bi mogel zavrniti, ker bi prevladal strah pred Janšo. V tem času bi izpeljali odločno prenovo leve opcije. Jankovic se je medtem vrnil na sceno. Gotovo ne naključno. A najbrž bo SD zavračala vse kandidate, ki bi se morebiti pojavili po Pahorju. Kajti predča- snih volitev jih je lahko veliko manj strah kot LDS in Zaresa, ki bosta v borbi za obstanek. In od glavnih junakov teh dveh strank je zdaj edino odgovorno, dosledno in resno, da od svojega političnega teatra preideta k dejanjem in torej prispevata glasove za Pahorjev padec v DZ. Premier je v okviru že zelo zoženega manevrskega prostora izbral pot, kjer je še najbolj sam gospodar razvoja dogodkov. Janša z iztegnjeno roko deluje kot tihi zaveznik proti liberalni levici, ki je šla v programiran napad. A igre živ- cev in preračunavanj na levici, v katerih so vsi že patološki talci drug drugega in svojih političnih intrig, niso tragične. Ker zares tragično je le, da je država talec te politike. Dovolj je. S tem ko se tolčejo med sabo, dušijo državo in njen razvoj. Zato je dozorel čas za predčasne volitve, ostalo je podaljševanje agonije. O Pahorju naj odloči DZ, naslednji mandatar pa naj bo izključno v domeni volje ljudi. Načrti zakulisnih instalacij šefa vlade bi bili največja nevar- nost naši demokraciji. Nekateri zahtevajo rekon- strukcijo vlade. Le kako, ko pa so naši gradbinci na dnu! LEVO SPODAJ Pahor ne namerava odstopiti in ostaja na čelu manjšinske vlade vsaj do glasovanja o zaupnici, ki j o bo verjetno vezal na rebalans proračuna, o katerem bo državni zbor odločal sredi julija bi lahko združili in katere ministre bi bilo treba zamenjati. "Manjšinsko vlado želim voditi do konca mandata, če ne bo prej vlože- na pobuda o glasovanju o nezaupnici vladi," je dejal Pahor. Če bo nezaupni- ca izglasovana, se bo v Sloveniji zače- la politična kriza, ki se bo razvila iz sedanje politične negotovosti, je pos- varil premier. V tem primeru je naklo- njen predčasnim volitvam, zavrača pa predajo mandatarskega stolčka ne- komu, ki ni dobil mandata in zaupa- nja volivcev. Glasovanje o rebalansu proračuna, na katerega bo Pahor ver- jetno vezal glasovanje o zaupnici, bo predvidoma sredi julija, do takrat pa Pahor obljublja, da bo vlada delovala s "polnimi jadri", hkrati pa si bo ves čas prizadeval za konsolidacijo manj- šinske vlade. UROS ESIH URŠKA MLINARIC "Živimo v času politične negotovosti," je včeraj ugotovil premier Borut Pahor na tiskovni konferenci po seji vlade in s tem opisal situacijo, ki je nastala po nedeljskem superreferendumu, ki ga je vladna koalicija izgubila z več kot dvotretjinsko večino. Pri tolmačenju in prevzemanju odgovornosti za vlad- ni referendumski poraz se je najprej iz levega političnega pola oglasil ljubljan- ski župan Zoran Jankovic , ki rešitev po- ložaja vidi v predčasnih volitvah. Dan kasneje se je oglasil predsednik države Danilo Turk, ki se je zavzel za "temelji- to rekonstrukcijo vlade, ki bo zagotovi- la resnično takšno vlado, ki bo deležna zaupanja", če to ne uspe, pa predlaga predčasne volitve. Še hujši udarec je Pahor doživel v sredo od koalicijskih liberalnih strank Zares in LDS, ki sta mu bistve- no zožili manevrski prostor. Prva je na svetu stranke napovedala odhod iz vlade na predvečer dneva držav- nosti, če Pahor ne izvede temeljite re- konstrukcije vlade, pri tem pa želijo na njenem čelu videti novega manda- tarja. "Optimalna rešitev ta trenutek je nova levosredinska vlada, v okvi- ru zdajšnje koalicije. Pri sestavi nove vlade smo odprti za vse variante," pa politično kombinatoriko po ne- deljski "superklofuti" vidi predsed- nica LDS Katarina Kresal. Odkar je pred dobrim mesecem vlado zapusti- la stranka Desus, imamo v Sloveniji manjšinsko vlado. Stranka SD ne bo predlagala novega mandatarja "V odločitve koalicijskih strank se ne bom vmešaval. Sem in ostajam predsednik vlade do glasovanja o za- upnici, ki jo bom verjetno vezal na re- balans proračuna," je Pahor včeraj po seji vlade, stisnjen v kot s strani koa- licijskih partnerjev in političnih za- veznikov, potegnil pravzaprav edino avtonomno potezo, ki mu je ostala na voljo - vodenje manjšinske vlade, ki svojo podporo veže na glasovanje o zaupnici. K temu je jasno dodal, da stranka SD ne bo predlagala novega mandatarja. Če v LDS in Zaresu menijo, da mora tudi na mesto predsednika vlade priti kdo drug, imajo to pravico, hkrati pa mora tisti, ki bo prišel na ta položaj, povedati, kakšen je njegov odnos do reform in nekaterih drugih pomemb- nejših vprašanj v državi, je dejal Pahor. Če menijo, da je zamenjava premiera pogoj za to, da se imenuje nova vlada brez predčasnih volitev, bodo poslan- ci v državnem zboru po njegovih bese- dah glasovali proti rebalansu. Pahor je Golobiča in Kresalovo zaprosil, naj mu sporočita, katere ministrske položaje Kdo bi lahko vodil vlado namesto Pahorja? Imena, o katerih seje špekuliralo (vtem mandatu): ' • I Mitja Gaspari Do njega so zadržani v SD. Franc Križanič Nesprejemljiv za LDS in Zares. t Zoran Jankovic Trdi, da ga mesto ne zanima. SD ga ne bi podprl. Janez Potočnik Zavrnil, da bi se vrnil iz Bruslja. Nespodobna Janševa ponudba? Predsednik vlade se je včeraj izognil odgovoru na vprašanje, ali je priprav- ljen sprejeti "ponudbo" predsednika SDS Janeza Janše o skupni koaliciji po morebitnih predčasnih volitvah. "Zavezništvo samo zato, da ostanem na oblasti, me ne zanima," je dejal Pahor, a morebitnega zavezništva z Janšo vnaprej ne zavrača, saj je vpraša- nje političnih zavezništev po njegovo težko. Ključno po Pahorjevem mnenju je, s kom lahko dosežeš nekatere cilje. Za zdaj ni prepričan, koliko so lahko pogledi SD skupni s pogledi SDS, saj je bila slednja vedno na nasprotnem bregu, ko je šlo za referendumske odlo- čitve v času Pahorjeve vlade. "Počakali bomo, kako se bo odlo- čila SD, pričakujem pa, da bo ravnala v skladu s skrbno presojo realnosti, ki je v tej državi, in z mislijo na interese države," je včeraj dejal prvak Zaresa, potem ko je pojasnil, da je tako pred- sednici LDS Katarini Kresal kot njemu Pahor ob začetku vladne seje dejal, da še naprej pričakuje podporo lastne stranke pri vodenju vlade. Golobič je ponudbo Janše SD-ju o veliki koalici- ji po predčasnih volitvah označil kot pokroviteljsko in poniževalno, izjave Gregorja Viranta, češ da želita Zares in LDS vso krivdo za slabo vodenje dr- žave prevaliti na Pahorja, pa so po nje- govem brez teže, saj da so v Zaresu že dejali, da prevzemajo polno odgovor- nost za vladne odločitve. Podpredsednik SD in prometni mi- nister Patrick Vlačič pa stoji za svojim šefom in pravi, da bo sedanja vlada de- lala normalno naprej, vse dokler bo mogoče sprejemati sklepe in dokler bo odločitve sprejemal tudi državni zbor. "Potem pa bomo videli, kako na- prej," je dejal. Odločitvi LDS in Zaresa z zahtevo po rekonstrukciji vlade je pos- premil z besedami, kijih je kasneje po- novil Pahor, da si ob relativno nizki podpori, ki ga uživa ne le vlada, tem- Alenka Znidaršič Krajnc Samonominacija pred časom. VEČER Maja Makovec Brenčič Predlog Spomenke Hribar. Dejan Zidan Omenjen le v ozkem strankarskem premisleku SD. Kako s(m)o reševali krize vlade Konstruktivna nezaupnica je spomladi 1992 odnesla vlado takrat krščanske- ga demokrata Lojzeta Peterleta, po dolgih mandatarskih poskusih druge po- litične strani. I-gor Bavčar premier ni postal niti iz SLS predlagani Lud-vik Top-lak, temveč - v tretjem parlamentarnem poskusu - (prvič) liberalni de- mokratJanez Drnovšek. V čakanju na razplet te vladne krize je bil Peterletov SKD za čimprejšnje volitve, konstruktivno nezaupnico pa so krščanski de- mokrati razglasili za škodljivo, ker da povzroča le mandatarsko prerivanje, čeprav je v ustavo šla, da bi bila v pomoč pri zamenjavi slabih vlad, je tedaj ocenil I-gnac Polajnar. Osem let pozneje je bila parlamentarna (ne)zaupnica, natančno: padla zaupnica, usodna za Janeza Drnovška, kije poskušal najprej rekonstruirati vlado, nazadnje pa se mu je zgodil nekajmesečni premierski počitek. To je bil čas za kratko desno vlado And-reja Bajuka (stališče Boruta Pahorja takrat v parlamentu je bilo, da bi boljše od prehodne vlade bile predčasne volitve, da se pokaže volja ljudstva), po parlamentarnih volitvah pa je bil konec leta 2000 mandatar spet Drnovšek. Jeseni 2007 je preverjat v državni zbor, ali še ima podporo, šel takratni premier Janez Janša (SDS). Dobil je zaupnico in vlado vodil do konca, do rednih parlamentarnih volitev leta 2008. V dvajsetih letih samostojne Slovenije volivci na predčasne volitve še niso šli .(va) Zaup-nice brez 46p-oslancevni Po zaupnico gre pred poslance v državni zbor predsednik vlade. Da bi se mu posrečila, potrebuje najmanj 46 glasov podpore. Od dneva vložitve zahteve do glasovanja o zaupnici mora miniti najmanj 48 ur. Če premier in z njim vlada podpore ne dobita, mora državni zbor v tridesetih dneh izvoliti nove- ga predsednika vlade ali pa dotedanjemu premierju, v tem primeru Borutu Pahorju, v ponovljenem glasovanju zaupnico le izglasovati. Če se nič od tega ne zgodi, predsednik republike razpusti parlament in razpiše nove, predča- sne volitve. Akcijo za nezaupnico, ki je po naši ustavi tudi možna, po naravi stvari sproži opozicija. Natančno: najmanj deset poslancev mora predlagati volitve novega premierja, voli se z večino glasov vseh poslancev. Če bi predsednik vlade odstopil (a to se očitno ne bo zgodilo), pa po slovenski ustavi nastane sta- nje kot po parlamentarnih volitvah. Šef države mora imenovati mandatarja, ki bo sestavil novo vlado. Parlament voli predsednika vlade z večino glasov vseh poslancev. A lahko se tudi zaplete, če premier ni izvoljen. Če se do pred- sednika vlade ne pride niti v ponovnih poskusih, je skrajna pot razpustitev parlamenta. In nato volitve. (va) več tudi politika, težko predstavlja, da bi kdo uspešno vodil vlado, če tega mandata ne dobi na volitvah s svojim programom. Zdaj je treba po njegovih besedah poiskati načine, "kako bomo Sloveniji pomagali v težkem položaju, vsake špekulacije o tem, kako naprej ob morebitnih volitvah, pa so prezgod- nje". Svet SD bo svoje odločitve o nasta- li situaciji sprejemal danes. Gospodarska kriza zasipav državne pravobranilce V letu 2010 so državni pravobranilci obravnavali skupno 57.239 zadev. 1749 več kot v 2009. Državno pravobranilstvo, ki državo zastopa pred upravnimi organi ter domačimi in tujimi sodišči, tudi čuti gospodarsko krizo, kadrovsko podza- sedeni, tako pravijo, pravobranilci ugo- tavljajo v pravkar objavljenem poročilu 2010. Vedno več je pred njimi izvršb, krepijo se prijavljene terjatve iz stečaj- nih postopkov in prisilnih poravnav. Skoraj podvojilo se je v 2010 v primer- javi z letom prej število teh zadev, še hitreje se ta kup veča v 2011, pravi ge- neralni državni pravobranilec d-r.Bošt- jan Tratar, ki ima za seboj leto dni na tem položaju. In: preštevilni spori na- stanejo samo zato, ker imajo različni državni organi neustrezno pravno prakso. V letu 2010 so državni pravobranil- ci obravnavali skupno 57.239 zadev. 1749 več kot v 2009. Zaključili so jih 35.153, to je 3257 več kot leto prej. 22.086 zadev je ostalo pravobranil- cem odprtih konec lanskega leta, to je 6 odstotkov manj kot dvanajst me- secev prej. Skupna vrednost obrav- navanih zadev: 8,5 milijarde evrov! Državno pravobranilstvo zasipavajo tudi primeri proti Sloveniji pred med- narodnimi sodišči. Kar za 125 odstot- kov je bil lansko leto, v primerjavi z letom 2007, večji pripad s strasbourš- kega Evropskega sodišča za človekove pravice (s 142 je narasel na 319 zadev), s Sodišča Evropske unije pa za več kot 47 odstotkov. To so vse po vrsti zahtevne zadeve, morebitna obsodba Republike Slovenije pa vpliva tudi na njen medna- rodni ugled, pravi Tratar. Samo v prvih dveh mesecih leta 2011 so pravobranilci iz Strasbourga dobili novih 29 zadev. S Sodišča EU pa 62. V Sloveniji se zelo krepi zavest o pravnih možnostih pred mednarodni- mi sodišči, pravijo naši pravobranilci. Evropske institucije pa so v slovenski smeri tu tudi vse bolj aktivne. To pa po- meni, da evropski oddelek Državnega pravobranilstva poka po šivih. (va)