URN_NBN_SI_DOC-IP3C5I79

Pangea, zasebni muzej, ki ga kaže obiskati V Dragonji vasi na Dravskem polju sije mogoče ogle- dati zasebno geološko-paleontološko zbirko mineralov in fosilov iz vsega sveta. Zbiratelj Vili Podgoršek posveča posebno pozornost tudi domačim najdbam SLAVICA PICERKO PEKLAR Vili Podgoršek, profesor zgodovine in geografije na II. gimnaziji Maribor, sicer pa Ptujčan, je zasebni geološko- paleontološki muzej Pangea odprl 27. oktobra 2007 na domačiji v Dragonji vasi pri Kidričevem. Pred dnevi, ko smo ga obiskali na gradbišču novega muzeja, saj stara hiška ni več omogo- čala širjenja muzeja, ki dobiva nove razsežnosti, nas je eden največjih za- sebnih zbirateljev mineralov in fosilov v Sloveniji rade volje popeljal po muze- ju, ki ga pogosto obiščejo tako največ- ji poznavalci kot tisti, ki o mineralih in fosilih ne vedo kaj dosti. "V za zdaj še prostorsko omejenem muzeju je raz- stavljenih okrog tisoč primerkov, skup- no pa je evidentiranih 3700 mineralov in kristalov ter okrog tri tisoč fosilov iz Slovenije in sveta. Razstavne ekspo- nate sem razvrstil po vsebinskih sklo- pih v desetih razstavnih vitrinah, ko bom zgradil nove prostore muzeja, bo tam mogoče postaviti še petkrat več vi- trin in muzej bo resnično zaživel v vsej svoji razkošnosti," napoveduje Vili Pod- goršek, ki razvoju in postavitvi svojega zasebnega geološko-paleontološkega muzeja namenja ves prosti čas pa tudi denar. Brez pomoči sorodnikov in pri- jateljev, pravi, bi bilo kar težko, tako pa je muzej, ki bo dokončno urejen v dveh, treh letih, skupno delo kar nekaj ljudi, ki mu pomagajo pri njegovi po- stavitvi. Za najbolj radovedne tudi tematske delavnice "V muzeju sem posebno pozornost namenil predstavitvi v svetu najbolj razširjenega minerala kremena ter v Sloveniji najbolj pogostega kalcita. Večji del moje zasebne zbirke pa je še vedno shranjen v muzejskem depoju," omenja Vili Podgoršek, ki v muzeju pogosto sprejme študente pa mlade raziskovalce, udeležence različnih ra- ziskovalnih taborov. "Za te pripravim tudi tematske delavnice, na katerih se lahko udeleženci ob delovnem listu, preparatorskem orodju in seveda ob še neočiščenih primerkih seznanijo s prepariranjem mineralov in fosilov in se tudi sami preizkusijo s tem delom." Lastnik muzeja Pangea je doslej so- deloval na več kot 75 razstavah, tudi mednarodnih, nekatere pa je še sam organiziral. "Prav ta konec tedna bom sodeloval na razstavi mineralov in fo- silov v hrvaški Lepoglavi, ta čas pa je nekaj eksponatov iz moje zbirke na ogled tudi v Univerzitetni knjižnici Maribor. Pred leti sem razstavljal tudi v ptujski Knjižnici Ivana Potrča, bil pa sem tudi gost Viktorinovih večerov in takrat v minoritskem samostanu na Ptuju predstavil del svoje zbirke," ome- nja sogovornik, ki je tudi eden izmed več kot 230 članov slovenskega društ- va zasebnih zbirateljev mineralov in fosilov, ki ima sedež v Tržiču. "Prve primerke mineralov in fosi- lov sem prinesel s strokovnih ekskur- zij ali potovanj v času študija na ljubljanski filozofski fakulteti. Počasi sem navezal stike s strokovnjaki s po- dročja mineralogije in paleontologije ter z drugimi zbiralci in tako se je za- čelo moje zdaj že resno ukvarjanje z zelo zanimivo vedo. Že leta sodelujem s Prirodoslovnim muzejem Slovenije, ki si pogosto sposodi kakšne ekspona- te iz moje zbirke za postavitev temat- skih razstav, kot je bila denimo tista z naslovom Evolucija zemlje in geološ- ke značilnosti Slovenije, ki je bila na ogled dobro leto. Živahno sodelova- nje smo razvili z že omenjeno Univer- zitetno knjižnico Maribor, skoraj dve desetletji pa sodelujem tudi z organiza- torji mednarodnih razstav, ki potekajo vsako leto v Tržiču. Obiskovalci moje- ga muzeja Pangea tako včasih postoji- jo pred vitrinami, kjer jih na eksponat opozarja listek, kamnine pa v resnici tam ni, saj jo je videti na kakšni od razstav. Prav vsi primerki imajo svoje inventarne številke, podatki o njih pa so vpisani v posebnih knjigah," ome- nja Podgoršek, ki prav tako kot skr- bno zbira in ravna s svojimi eksponati skrbi, da so ti resnično dobro eviden- tirani, saj bi se med tisoči eksponatov podatki o najdbah, pogosto izjemno redkih, kaj hitro izgubili. S fosili skozi evolucijo življenja "V muzeju sta za zdaj dve vitrini name- njeni fosilom, v prvi so predstavljeni fosili iz posameznih geoloških obdobij ter nas tako vodijo skozi evolucijo živ- ljenja na našem planetu, v drugi pale- ontološki vitrini so fosili iz nam nekoč najbližjega morja, pogosto imenovane- ga kar Panonsko morje. Obiskovalci so resnično presenečeni, ko ugotovijo, da je bila v njem še večja pestrost organiz- mov, kot jih poznamo danes v Jadran- skem morju. Starost fosilov v omenjeni vitrini ne presega 20 milijonov let, naj- mlajši pa so stari okrog 6 milijonov let. V štirih vitrinah so predstavljeni mine- rali in kristali iz različnih dežel sveta, za primerjavo pa so dodani primerki Vili Podgoršek z dravitom z Dobrove pri Dravogradu (Slavica Pičerko Peklar) Školjka, najdena na Ciringi v Slovenskih goricah, je zdaj še varno spravljena v muzej- skem depoju. (Slavica Pičerko Peklar) s poznanih slovenskih lokacij, na kar nas opozori že drugačna barva listkov," med ogledom vitrin razlaga Podgoršek in dodaja, da obiskovalci običajno naj- prej opazijo minerale, ki se pogosto uporabljajo kot nakit. "Marsikdo prav med ogledom moje zbirke prvikrat vidi neobdelane primerke zlata, diamanta, rubine, smaragde pa tudi meteorit." Kar tri vitrine v muzeju Pangea so namenjene predstavitvi kremena, v svetu najbolj razširjenega minerala. "Na ogled so denimo opali iz kar 27 držav, posebno privlačne pa so tudi kri- stalne oblike kremena, ki ga obiskoval- ci pogosto poznajo kot kameno strelo, gorski kremen in podobno," pravi Pod- goršek. Zadnja vitrina v muzeju Pan- gea je namenjena v Sloveniji najbolj razširjenemu mineralu, to je kalcitu. Muzej Pangea v Dragonji vasi je mo- goče obiskati po dogovoru pa seveda vselej, ko je tam tudi Vili Podgoršek, ki večino svojega prostega časa tako in tako preživi na gradbišču novega muzeja. II Odločitev za priklop je prostovoljna" Ormoški župan A-lojz Sok seje odzval na protest Liste za O r m ož zoper plačilo 150 evrov za priključitev na ŠPO DARJA LUKMAN ŽUNEC Projekt izgradnje širokopasovnega omrežja (ŠPO) je v občini Ormož kon- čan, a ob priključevanju nanj se je zaradi prispevka, ki je za bodoče upo- rabnike 150 evrov, začela polemika. Sprožili so jo predstavniki Liste za občino Ormož, ki se, kot smo poroča- li, ne strinjajo s plačilom ali pa predla- gajo vsaj možnost obročnega plačila tega zneska. Župan Alojz Sok jim odgovarja, da je bil pred začetkom gradnje projekt predstavljen na zborih krajanov in so jim izrecno povedali, da bo treba po- ravnati tudi prispevek ob priključitvi na omrežje. "Takrat so bili odzivi krajanov v glavnem takšni, da jih je zanimalo, ali je tudi njihovo gospodinjstvo evidenti- rano v idejnem projektu. Po zaključku gradnje v decembru 2010 smo na obči- ni prejeli številne klice občanov, ki so spraševali, kdaj se bodo lahko priklo- pih na zgrajeno omrežje. Po uskladitvi pogodbe o dostopu do odprtega širo- kopasovnega omrežja elektronskih komunikacij med izvajalcem gradnje, podjetjem GVO, d.o.o., in tremi zainte- resiranimi operaterji smo na osnovi sklepa, ki je bil soglasno sprejet (gla- sovalo je vseh 18 za glasovanje prijav- ljenih svetnikov) na seji občinskega sveta 6. decembra lani, poslali obča- nom položnico za plačilo prispevka ob priklopu na omrežje. To je, ob urejeni služnostni pogodbi, pogoj za priklop na omrežje. Na položnici je zakonsko določen rok plačila. Ni pa navedena dikcija o plačevanju zamudnih obre- sti in izvršbi ravno zato, ker je odlo- čitev za priklop občanov na omrežje prostovoljna ter hkrati, glede na ugo- tovljene potrebe in seznam belih lis ob začetku projekta, tudi želena, saj so bile ugotovljene potrebe tudi razlog za začetek projekta. Občanom predlaga- mo, naj skrbno proučijo ponudbe vseh treh operaterjev in poravnajo poslano položnico za plačilo prispevka ob pri- klopu. Ob tem naj poudarimo, da je datum plačila prepuščen plačniku," razlaga župan Sok. Ormoški župan opozarja še na širši pomen tega projekta: "S tem projek- tom, ki je bil tudi s strani sofinancer- jev ovrednoten kot uspešno zaključen projekt izgradnje omrežja, je v naše kraje pripeljana informacijska avtoce- sta. Ta pa trenutno brez omenjenega Alojz Sok: "Brez uspešnega projekta informacijska avtocesta ne bi bila pri nas tako hitro." (Sašo Biz-jak) projekta in tudi zaradi gospodarske si- tuacije ter vedno večjega pomanjkanja sredstev za številne projekte zagotovo še ne bi bila tako hitro pri nas." GLAS LJUDSTVA Ali načrtovalec gradnje daljnovoda Cirkovce-Pince dovolj upošteva želje ljudi? Da Ne Glasujte in komentirajte na www.vecer.com Odgovor na prejšnje vprašanje Ali sploh še uporabljate javna prevozna sredstva? 2 6 % Da 7 4 % Ne Število glasov: 71 VASE MNENJE na www.vecer.com/podravje Dan za gledališče Ormoška območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti pri- pravlja ta konec tedna regijsko revijo odraslih gledaliških skupin, poimeno- vano Linhartovo srečanje. Odvijalo se bo v soboto hkrati v Ormožu in v Sre- dišču ob Dravi. V soboto ob 17. uri bodo v Kultur- nem domu Sokolana v Središču ob Dravi nastopili članice in člani društva Smo teater s predstavo Jeana Baptista Poquelina Moliera Scapinove zvijače v režiji Darka Zupanca. V soboto ob 19.30 pa se bodo v ormoškem domu kulture predstavili članice in člani Gledališke skupine Kul- turnega društva Slomšek s predstavo Antona Pavloviča Čehova Snubač in medved v režiji Nika Vodoška. Po predstavi v ormoškem kultur- nem domu bo ob 20.30 zaključek sreča- nja z razglasitvijo rezultatov oziroma s podajanjem strokovnih ocen ter po- delitev priznanj za režijske in igralske dosežke. (dlž) Koncer-t Balk-antur-e V slavnostni dvorani ptujskega gradu bo v soboto, 11. junija, ob 20. uri kon- cert Balkanture v izvedbi KUD Kultura Markovci. Kot pravi njihov umetniški vodja Daniel Tement v KUD Kultura Markovci, se je komorni zbor Kor odlo- čil predstaviti najlepše pesmi narodov Balkana. Krajevno zajema izbor pesmi vse območje nekdanje države Jugosla- vije, umetniško pa presega ljudski način izvajanja, večini skladb so izva- jalci dodali še spremljavo komornega orkestra. Večina sklad bo na ptujskem koncertu izvedena prvič. (ps) 60 let zbor-ovsk-ega petja v Gor-i-šni-ci- Mešani pevski zbor Prosvetnega društ- va Ruda Sever iz Gorišnice vabi na kon- cert ob 60-letnici zborovskega petja v Gorišnici. Koncert, na katerem bodo kot gostje nastopili pevci Okteta iz Dor- nave in ženski pevski zbor Magdalena, bo to soboto, 11. junija, ob 18. uri v kul- turni dvorani v Gorišnici. (ps) KJE NAS NAJDETE Dopisništvo Ptuj, Osojnikova 9, 2250 Ptuj telefon: 749 21 74 faks: 749 21 76. Darja Lukman Žunec dar-ja .lukman@-vecer-.com, Slavica Pičerko Peklar slavi-ca.pi -cer-ko@-vecer-.com Slavko Podbrežnik slavko.podbr-ezni-k@-vecer-.com Uroš Gramc ur-os.gr -amc@-ve-ce-r-.com Oglasno trženje: Stanko Žunec 031 676 250