URN_NBN_SI_DOC-IP3C5I79

Farsa pred Likarjevo komisijo Ivan Zidar je bil spet pre- več slabega zdravja, da bi pričal, Antona Anderliča, Roberta Kuzmana in Mirka Bandlja pa pesti pomanjkljiv spomin JURE ST0JAN Včeraj se je znova sestala parlamen- tarna komisija, ki pod predsedstvom Rada Likarja (SDS) preiskuje gradnjo avtocest. Komisija preverja, ali je avgu- sta 2004 res bil sestanek, na katerem so se pod mizo dogovorili za izid jav- nih razpisov za gradnjo predorov pod Trojanami in Šentvidom. Zapisnik s tega sestanka je Večer objavil novem- bra lani, iz njega pa izhaja, da so se sestanka med drugim udeležili tudi včerajšnje priče: Robert Kuzman (ki je bil med sestankom pri SCT-ju pristo- jen za področje nizkih gradenj), Anton Anderlič (dolgoletni poslanec LDS) in Mirko Bandelj (tedanji generalni se- kretar vlade). Dolgoletni prvi mož SCT I-van Zidar je bil bolniško odsoten. Absurdno soočenje Likarjeva komisija je omenjene priče v minulih mesecih že zaslišala, a je oce- nila, da se njihove izjave ne ujemajo in si celo nasprotujejo. Kuzman je potr- dil, da je rokopisna zabeležka napisa- na v njegovi pisavi, čeprav se sestanka naj ne bi spomnil. Drugi pa se sestan- ka ne spomnijo ali pa celo zanikajo svojo udeležbo na njem. Zato je komi- sija včeraj Kuzmana soočila z drugimi pričami. Toda zaslišanci in zasliševalci so govorili vsaksebi, priče pa so izko- ristile vsako priložnost, da bi posku- šale osmešiti Likarja. "Ne vem, o čem se sploh soočamo danes. Eden pravi, - J * - Robert Kuzman in Mirko Bandelj (Tit Košir) da dopušča možnost, da je bil sestan- ku. Drugi pravi, da se ne spomni. To je absurdno," je protestiral Kuzmanov odvetnik Miha Kozinc-. "Odgovor je povsem enak, kot ga ponavljam petindvajsetič, in ne vem, dokler ga boste postavljali. Še enkrat. Nikoli nisem bil na nobenem sestan- ku, na katerem bi se dogovarjali ali de- lili kakršne koli posle, ker to ni bila niti moja vloga," je odvrnil Anderlič. "Kolikor se spomnim, so se posli daja- li na osnovi javnih razpisov in projek- tov, ki so bili narejeni po postopku, kot je bil. To je vse, kar lahko še enkrat in še neštetokrat povem. Bilo bi vljud- no, da ga ne postavljate še enkrat." Likar si ni pustil ostati dolžan. "Hvala lepa za vaš poduk. Mi samo želimo izluščiti bistvo, to je, če ste bili prisot- ni ali ne." Anderlič napadel Likarjevo izjavo Anderlič se je od komisije poslovil z nasvetoma. Najprej naj preiskovalci pridobijo originalne dokumente, po- vezane z razpisom za gradnjo predo- rov pod Trojanami in Šentvidom. Nato pa je Anderlič še protestiral proti izja- vi, ki jo je Likar dal Večeru pred skoraj pol leta. Kot je Večer povzel novembra lani, "Anderličeva uvrstitev med priče pomeni, da bo poslanec izločen iz pre- iskovalne komisije, v kateri je deloval od njenega začetka". To pa še ni vse; kot je pojasnil Likar, "bi nekdanji pre- iskovalec lahko dobil celo status pre- iskovanca". Na podlagi teh besed je Anderlič Likarja včeraj obtožil, da je "v pogovoru z novinarjem, novinarko, ne vem, kdo je bil, izjavil, da sem jaz bil na preiskovalni komisiji kot preiskova- nec ... Če prek tega časopisa ustvarjate vtis, kaj sem jaz pa še ne vem kdo še imel pri teh poslih, je to za mene nes- premenljivo in bom svojo pravico uve- ljavljal po drugih poteh". "Nikoli, nikoli nisem izjavljal, da ste tukaj kot preiskovanec," je Likar odvrnil nekdanjemu članu svoje komi- sije in pojasnil, da so že prošnje za do- kumentacijo poslali na SCT, Dars, na upravo kriminalistične policije in na komisijo za preprečevanje korupcije. Naslednja priča Bandelj pa je Likarje- vo komisijo obtožila, da je seja "zlora- ba procesnih pravil, zloraba instituta soočanja za maltretiranje prič". Ban- delj je tudi vnovič zatrdil, da se sestan- ka ne spomni. Siroci danes vendarle na celo DRI? Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) naj bi danes za direktorja državne Družbe za razvoj infrastrukture (DRI) z zamudo imenovala nekdanjega prvega moža Darsa Rajka Siročiča Muhiča. Tako je agencija na vse načine odlašala z imenovanjem kandidata, ki so jih ga predlagali njeni pooblaščenci, in pri tem večkrat povozila roke, ki si jih je sama zastavila za dokončanje po- stopka (na začetku so računali, da naj bi bil izbor zaključen do 15. maja, ko se je s položaja poslovil direktor ukinjene DDC Ljubo Žnidar). Kot so nam zagotovili pri AUKN, bodo delo dokončali "še ta teden", s Si- ročičevim današnjim imenovanjem pa bi država vendarle še ujela vlak za ureditev pravnih razmerij DRI; s 30. ju- nijem se namreč v skladu z zakonoda- VASJA JAGER Nova Družba za razvoj infrastrukture združuje strokovnjake iz nekdanjih ključnih subjektov na področjih avto- cestnih (DDC) in železniških razpisov (Direkcija za vodenje investicij v žele- znice), z imenovanjem njenega direk- torja pa bo epilog dobil razpis, ki je bil objavljen že 28. aprila. Položaj prve- ga moža DRI naj bi zasedel nekdanji predsednik uprave Družbe za avtoce- ste (Dars), sedaj svetovalec uprave NLB Leasinga, Rajko Siročič. Slednji je med 23 prijavljenimi kan- didati najbolj prepričal člane projekt- no-finančnega sveta, ki ga je posebej za ta postopek AUKN pooblastila, da ji predlaga najprimernejšega za vode- nje DRI; čeprav je omenjeni svet opra- vil več krogov pogovorov s kandidati in na koncu agenciji predlagal imeno- vanje Siročiča, ta do sedaj predloga ni upoštevala. Neuradno smo izvedeli, da naj bi AUKN, zlasti njen predstavnik v projektno-finančnem svetu Žarko Sajič, favorizirala nekdanjega usluž- benca Mestne občine Ljubljana, biv- šega svetovalca uprave Gradisa Bena jo izteče rok, do katerega bo delovala Direkcija za vodenje investicij v žele- znice. "Do takrat pa mora biti urejen status DRI kot njenega pravnega na- slednika, v nasprotnem primeru bi lahko bilo ogroženo sodelovanje med ministrstvom za promet in novo druž- bo," nam je pojasnila direktorica direk- torata za železnice pri resorju promet Nina Mauhler. DRI namreč čim prej potrebuje novega šefa, ki bo lahko podpisal pravno veljavno in utemelje- no agentsko pogodbo z ministrstvom (formalno je namreč DRI samostojna Rajko Siročič bo prvi direktor državne Družbe za razvoj infrastrukture. (Robert Balen) gospodarska družba), v kateri bosta med drugim določena način dela inve- sticijske družbe in njegovo obračuna- vanje. Mauhlerjevo, ki je skupaj z drugi- mi predstavniki prometnega resorja, ministrstva za finance in AUKN čla- nica omenjenega projektno-finanč- nega sveta, smo zaprosili še za njeno videnje sodelovanja z državno kadrov- sko agencijo. "Ne morem reči, da smo imeli nekorekten odnos, gotovo pa ko- munikacija ni bila vedno optimalna; po čigavi krivdi, ne morem soditi. Kot tudi ne morem reči, zakaj je postopek trajal tako dolgo, čudijo pa me besede predsednice sveta AUKN Alje Marko- vič Čas, da so imeli pač pomembnejše delo," nam je povedala. ODMEV ALJOSA PERŠAK Večina Mariborčanov je v dobrem mesecu dni še drugič obnemela. Če prvič niso mogli verjeti, da si kriminalisti drznejo preiskovati njihovega priljubljenega župana in so hitro kupili prikladno zgodbo, kako so mesto napadli z leve, ker je menda tako uspešno in moteče za Ljubljano, so si v sredo ponovno mencali oči, saj se je sredi nove zgodbe o korupciji znašel tudi Gregor Jager iz Zaresa. Kako, če pa je "njihov, nedotakljiv"? Da je zraven tega sumljiv tudi eden izmed ključnih mož iz nekdanjega vodstva Univerze Boštjan Brumen, madež pa je umazal še največji gradbeni projekt v mestu, novo medicinsko fakulteto, je samo še bolj zamajalo populistično teorijo, kako pred zakonom niso vsi enaki. Kar ni nujno slabo. Ker če množicam v času visoke brezposelnosti in naraščanja revščine odvzameš zmeraj dobrodošlo hrano v obliki teorij zarot, bodo kmalu spoznale, da svet očitno ni samo rdeč in črn, ampak vsaj tudi oranžen, vrti pa se okrog barve denarja. Ki ga je v njihovih denarni- cah zmeraj manj. Počasi se bo v ospredje tako prerinilo vprašanje, ki bo dar govora odvzelo še tretjič - kaj pa, če bi Maribor res zmagal v konkurenci za naziv evropska prestolnica korupcije? In morda bo večino Mariborčanov vendarle začelo motiti, če ima nekdo med pripovedovanjem pravljic o lepši prihodnosti obe roki v njihovih žepih. Kandidatura za prestolnico korupcije bi bila vsekakor resna. Hišne preiskave se vrstijo kot po tekočem traku, zasežena dokumentacija se meri v metrih, na osnovi utemeljenih sumov, da so podkupnine, provizije in darila običajen način poslovanja med skrbniki javnih izvirov in gospodar- stvom, se je očitno prisluškovalo "polovici mesta", glavnemu tožilcu so neznanci razrahljali vijake na kolesu avtomobila, vedno znova so na tapeti tudi neodvisni mediji... Ne, to ni Sicilija, to je Maribor leta 2011, evropska prestolnica kulture 2012. Obsežne kriminalistične preiskave so tako v bistvu še najmanjši razlog za skrb, prej nasprotno. Naj pristojni organi v miru, brez pritiskov opravijo svoje delo, naj raziščejo, ali je res kaj gnilega v tem mestu. Če je, bodo sledile kazenske, poslovne in politične posledice, čeprav glede na podobne primere v državi mnogi že zdaj dvomijo, da bodo afere doživele tudi sodne epiloge. Na kocki pa niso le usode osumljencev - če se namreč izkaže, da kriminali- sti živijo v domišljijskem svetu ter vsi sumi korupcije ali ovadbe padejo, potem bodo tudi v njihovih vrstah za to morali prevzeti odgovornost. Kar si v tem trenutku lahko želimo, je le, da bo moč argumentov preglasila argumente moči. In da se nehajo laži, zavajanja, pritiski, kričanja; v Mariboru je absolutno preveč ljudi na pragu revščine ali pod njo, da bi jih iskreno zanimale težave, v katere so se spravili premožni politiki, intelek- tualci in direktorji. Vse veC delavcev na težkih delovnih mestih Gre za delovna mesta v rudarstvu, cestnem prometu, livarstvu, dimnikarstvu, komunali in kovaštvu, pa tudi za delo z azbestom Svet Zavoda za pokojninsko in invalid- sko zavarovanje (Zpiz) je ob pregledu dela komisije za ugotavljanje delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, ugotovil, da je krep- ko naraslo število zavarovancev, ki jim pripada pravica do poklicne pokojnine. S prvotnih 16.000 je v zadnjih letih šte- vilo naraslo na 42.000, čeprav bi priča- kovali, da se bo število težkih delovnih mest postopoma zmanjšalo zaradi bolj- še tehnologije. Zpiz je od lani jeseni, ko je bila imenovana komisija za ugotavlja- nje delovnih mest, na katerih se zavaro- valna doba zaradi težavnosti dela šteje s povečanjem, rešil 14 od 27 prejetih zahtevkov. Gre za delovna mesta v ru- darstvu, cestnem prometu, livarstvu, dimnikarstvu, komunali in kovaštvu, pa tudi za delo z azbestom. Člani sveta zavoda so predlagali, da se jeseni opravi temeljitejši pregled vključenih v dodatno obvezno zavaro- vanje, saj bo le tako možno ugotoviti, zakaj se število teh zavarovancev po- večuje in ne zmanjšuje. Sicer pa bo mi- nistrstvo za delo, družino in socialne zadeve moralo sprejeti tudi nekatere zakonske popravke, predvsem kar zade- va višino prispevkov za dodatno obve- zno zavarovanje, saj se je za poklicne pokojnine zbralo premalo denarja in jih s tem denarjem ne bo mogoče izpla- čevati. Po pokojninskem zakonu, ki je začel veljati leta 2000, so se namreč vsi tisti zavarovanci, ki so delali na delov- nih mestih, na katerih se je zavaroval- na doba štela s povečanjem, obvezno vključili v dodatno pokojninsko zavaro- vanje in so prešli pod okrilje Kada. Prispevke za dodatno pokojninsko zavarovanje tem delavcem pa plačuje- jo delodajalci iz svojega dohodka. Pod okriljem Zpiza so ostali le tisti zavaro- vanci, ki so delali na težkih delovnih mestih in so imeli moški najmanj 25 let in ženske 23 let pokojninske dobe. Ta skupina zavarovancev je tudi ohra- nila pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem in do znižanja starostne meje po starem zakonu. Preostali pa se bodo lahko upokojili predčasno le, če bo v posebnem skladu dovolj denarja za izplačilo poklicnih pokojnin. (tm) Izdaja Časopisno-založniško podjetje VEČER Časnik, ki vas razume Svetozarevska 14, 2504 Maribor Prva številkaje izšla 9. maja 1945. Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče ISSN 0350-4972 Direktor: Uroš sKUHALA Odgovorni urednik: Tomaž RANC Predsednik nadzornega sveta: Dušan MOHORKO srečko KLAPŠ: vodja deska Matija STEPIŠNIK: notranja politika sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo Kornelija GOLOB sOKOLOVič: Slovenija Vojislav BERCKO: zunanja politika Aljoša PERŠAK: mariborska kronika Petra ViDALi: kultura Aljoša STOJIČ: šport Darko ŠTERBENK: črna kronika Katarina ŠULEK: reportaže Dejan PUŠENJAK: V soboto sašo BizJAK: fotografija Aleš DRAGAR: likovni urednik Tajništvo uredništva telefon 02/23 53 200 telefaks 02/23 53 371 (364) desk@vecer.com DOPisNiŠTVA: Ljubljana, Cankarjeval, telefon 01/2415 600 Celje, Razlagova13 a, 03/425 36 48 (46) Ptuj, Osojnikova9, 02/749 21 71 (74) Murskasobota, Slovenska 25, 02/53 51 410 (412) Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3, dopisništvo 02/875 05 24 (20) slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3, dopisništvo 02/84310 03 TRŽENJE: Oglasno trženje telefon 02/23 53 140, telefaks 02/23 53 370 oglasi@vecer.com Mali oglasi telefon 02/2353 331, 02/23 53 357 Naročniški oddelek telefon 02/23 53 321 (355), telefaks 02/23 53 365 narocnina@vecer.com PREDSTAVNIŠTVA Ljubljana, Cankarjeva1, oglasno trženje 01/2415 618 (619) naročnina, mali oglasi 01/2415 600 Celje, Razlagova13 a, naročnina, mali oglasi 03/425 36 30 Ptuj, Osojnikova 9, naročnina, mali oglasi 02/7492 170 Murskasobota, Slovenska 25, naročnina, mali oglasi 02/535 14 14 Tiskano 43.200 izvodov. Cenaizvociaoci ponedeljka do petka je1,20 EUR, v soboto1,30 EUR. Mesečna naročnina za junj 2011 znaša28,79 EUR, zaupokojence in študente 25,76 EUR. Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po ceniku Pošte Slovenije. Pisneodpovedi naročnin upoštevamo konec meseca. Na podlagi zakonao davku nadodano vrednost (Ur. list RS, št.134/03) inpravilnika o izvajanju zakonao davku na dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode, za katere seobračunava davek nadodano vrednost po stopnji 8,5%. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa. Transakcijski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.