URN_NBN_SI_DOC-IP3C5I79

Italija gre na haaško sodisce Italijanska vlada je sklenila, da se bo obrnila na mednarodno sodišče v Haagu in spodbijala odločitev Brazilije, da ji ne izroči bivšega levičarskega upornika Cesara Battiste, ki je leta 1981 pobegnil iz italijanskega zapora, ko je čakal na sojenje za štiri umore, ki naj bi jih storil v 70. letih prejšnjega stoletja. Premier Silvio Berlusconi je izrazil "hudo obžalovanje" zaradi odločitve brazilskega vr- hovnega sodišča, da Battisto izpustijo iz zapora. Bivši brazilski predsednik Luiz Ignacio Silva da Lula je zavrnil italijanski zahtevek za Battistovo izročitev samo dan prej, ko je januarja zapustil predsedniško palačo, s tem pa zbudil ogorčenje v Italiji, ki je zato umaknila svojega veleposlanika iz Brazilije. Zdaj 56-letni Cesare Battisti je obtožbe zmeraj zavračal in trdi, da je bil v Itali- ji žrtev političnega preganjanja. Leta 1990 so ga na sojenju v odsotnosti spoznali za krivega umorov, sam pa priznava samo krivdo, da je bil član "oborožene sku- pine s subverzivnim ciljem in da je nosil orožje", da pa ni nikogar ubil. Premier Berlusconi je izjavil, da brazilska zavrnitev te izročitve pomeni "za- nikanje pravice Italijanov in še zlasti Battistovih žrtev". Njegov zunanji minister Franco Frattini pa je dejal, da Rim "načrtuje takojšnje aktiviranje vseh možnih pravnih mehanizmov, še zlasti prek mednarodnega sodišča v Haagu". Napove- dal je, da bodo težili k razveljavitvi brazilske odločitve, saj jo imajo za kršitev mednarodnega prava. Devetčlansko brazilsko vrhovno sodišče je z rezultatom glasovanja 6:3 potrdilo Lulovo odločitev, da Rimu zavrne Battistovo izročitev. Razsodilo je, da je odločitev bivšega predsednika v skladu z dvostranskim spo- razumom in da Italija nima pravne podlage za spodbijanje Lulove odločitve. Sodnik Luiz Fux, eden od deveterice, je poudaril, da "gre za vprašanje brazilske suverenosti, za nič drugega". Italijanskemu zunanjemu ministru Frattiniju pa se zdi, da odločitev krši mednarodne sporazume med državama in tudi globo- ke človeške in prijateljske vezi. Battisi je bil po pobegu iz italijanskega zapora begunec. Dolga leta je živel v Franciji, kjer je začel pisateljsko kariero, potem pa se je najprej preselil v Mehiko in naposled v Brazilijo. Samo nekaj ur po objavi odločitve vrhovnega sodišča so ga izpustili iz skrajno varovanega zapora Papuda. Italija trdi, da je bivši član radi- kalne organizacije Oboroženi proletarci za komunizem (PAC) terorist. (zur) Merčep obtožen vojnih zločinov med vojno na Hrvaškem Hrvaško tožilstvo je vložilo obtožnico proti bivšemu pomočniku notranjega mi- nistra Tomislavu Merčepu zaradi vojnih zločinov proti civilistom, ki so jih stori- li pripadniki enot pod njegovim poveljstvom jeseni 1991. Gre za umor 43 ljudi, večinoma srbske narodnosti, na območju Zagreba, Pakraca in Kutine. Če obtož- nice ne bi vložili, bi 59-letnega Merčepa morali danes izpustiti na prostost, ker bi se iztekel dovoljeni rok pridržanja brez obtožnice. Na zagrebškem sodišču bodo zato danes razpravljali o podaljšanju pripora za Merčepa, ki je sicer na zdravlje- nju. Pred štirimi leti je preživel možgansko kap, takoj po prijetju 10. decembra lani pa so ga premestili v zaporniško bolnišnico. Tožilstvo bremeni Merčepa, da je od začetka oktobra do sredine decembra 1991 kot poveljnik rezervne policij- ske enote, kije bila delno nameščena v Pakraški poljani, delno pa tudi v Zagrebu, osebno ukazal nezakonite aretacije ter trpinčenja in umore civilistov. (sta) BiH končno dobila celoten parlament Osem mesecev po volit- vah vendarle formiran parlament Bosne in Hercegovine V Sarajevu je včeraj potekalo usta- novno zasedanje zgornjega doma parlamenta BiH, imenovanega dom narodov. Za predsednika doma naro- dov je bil izvoljen Srb Ognjen Tadič, za njegova namestnika pa Hrvat Dra- gan Čovic in Bošnjak Sulejman Tihič. S tem zasedanjem se je osem mesecev po volitvah zaključil proces formira- nja parlamenta BiH. Na ustanovni seji so delegati doma narodov od osrednje volilne komisije tudi uradno prevzeli svoje mandate ter izrekli svečano za- prisego. Tako je bil 20 dni po konsti- tuiranju spodnjega doma parlamenta BiH in kar osem mesecev po lanskih parlamentarnih volitvah vzpostav- ljen še zgornji dom najvišjega zakono- dajnega organa v BiH. Sedaj državo čaka še izvolitev vlade oziroma sveta ministrov. Po izvolitvi predsedstva doma narodov je Ognjen Tadič nagovoril zbrane in ocenil, da niso zmagali kak posameznik, stranka ali poslan- ska skupina, ampak je slavil dayton- ski mirovni sporazum. "V njegovem duhu moramo tudi nadaljevati s so- delovanjem in delom," je poudaril. Sicer je bilo pričakovati ponovne pre- pire med največjima hrvaškima stran- kama v BiH (HDZ BiH in HDZ 1990) na eni ter bošnjaškimi in manjšimi hr- vaškimi strankami na drugi strani, a teh presenetljivo ni bilo. Vse hrvaške stranke in večetnična stranka SDP iSpot Posebne c e ne za v se M ac računalnike. Vstopi v Apple Premium Reseller trgovine in se prepričaj, zakaj je Mac primeren za šolske in izven-šolske dejavnosti. MacBook že od 899,00 € Seznam lastnosti B T Deluje z zbirko Microsoft Office za Mac B T Združljiv z vašimi napravami B T Odličen za slike, filme in fotografije S f Brez težav se poveže na omrežje fakultete B T Hiter, zanesljiv in enostaven za uporabo Akcija velja do 15.7.2011, v njej pa lahko sodelujejo študenti starejši od 18. let ter profesorji (ob predložitvi veljavne študentske izkaznice ali drugega veljavnega potrdila). www.iSpot.si • Gosposka ulica 21 • 2000 Maribor • Tel.: 083 860 716 info@ispot.si • http://www.ispot.si Ponudbe se med seboj izključujejo, popusti se ne seštevajo. BiH je končno dobila vse poslance. (Reuters) BiH so nato za hrvaškega namestnika predsedujočega domu narodov podpr- le Čoviča. Formiranje doma narodov se je zavleklo zaradi sporov med stran- kami na ravni Federacije BiH. HDZ BiH in HDZ 1990 sta namreč skušali z blokado vzpostavitve oblasti v štirih kantonih izsiliti svoje sodelovanje v vladi Federacije BiH, a jima to ni uspe- lo. Slednjo so namreč marca oblikova- le večetnična SDP, največja bošnjaška stranka SDA ter manjši stranki hrvaš- ka HSP in stranka "Radom za boljitak" (NSRzB). Toda BiH je še zmaraj brez vlade. Mandatarja za sestavo vlade dolo- či Predsedstvo BiH, ki mora izbrati izmed treh nominiranih kandidatov, pri čemer so vsi hrvaške narodnosti: Boijana Krišto je kandidatka obeh hr- vaških strank HDZ, sociolog in publi- cist Slavo Kukrič, ki ni član nobene stranke, je kandidat SDP, Mladen Ivan- kovič pa je član zmagovite Lagumd- žijeve koalicije, vendar se je mimo dogovora sam nominiral za predsedni- ka vlade. Medtem so v Banjaluki (RS) stekli pogovori o pravosodju (zaradi katerega so v RS hoteli imeti referen- dum) pod nadzorom evropskega ko- misarja za širitev in politiko dobrega sosedstva Štefana Fiileja. Vendar ima komisar pri tem težave, saj je pred- sednik RS Milorad Dodik spoznal, da gre le za pogovore v okviru RS, zato v dvorano ni dovolil vstopiti delegaci- ji iz FBiH. Ko je Flile posegel vmes in ji omogočil vstop, je Dodik poskusil vodji "nepovabljenih" gostov iz Sara- jeva prepovedati govoriti. In pri tem človeku je šlo za njegovega kolega, predsednika FBiH Živka Budimirja. Tako se je prav zares treba vpraša- ti, kaj se dogaja z BiH. Primeren odgo- vor je za radio Nemški val (Deutsche Welle) na Dunaju dal general v izgnan- stvu Jovan Divjak, tudi sam žrtev bosansko-hercegovskih nesmislov. Izjavil je, da razmere v BiH še nikoli niso bile slabše, da še zmeraj poteka spopad njenih treh narodnih skupno- sti, le da zdaj z drugačnimi sredstvi. Sovraštvo in razdeljenost sta hujša kot tik po vojni. Evropska unija da ne ve, kaj bi z BiH, in entiteta RS zna to dobro izkoristiti. Nedavni obisk zuna- nje ministrice EU Catherine Ashton v Banjaluki je označil za ponižanje BiH. Divjak meni, da je v BiH najhujše tr- mastim Muslimanom, ki da ne doja- mejo, da ne morejo shajati brez Srbov in Hrvatov. Gredo se politiko islama, ki ni bosanski - in to je problem BiH. Divjak je še opozoril, da je day tonski sporazum narekoval, da mudžahidi v 90 dneh zapustijo BiH, vendar so vsi ostali, in še spomnil, da je pokojni Ric- hard Holbrooke predsedniku Aliji Izet- begoviču predlagal ukinitev SDS, a je ta odvrnil, da bodo zlahka opravili z Momčilom Krajišnikom, če pa bi uki- nili SDS, bi se avtomatsko ukinila tudi (bošnjaška) SDA oziroma vse nacional- ne stranke, njemu pa je šlo za oblast. Bolgarov in Romunov še ne bo v schengnu Septembra bo narejena nova ocena, ki bo vsebo- vala tudi možnost postop- nega vključevanja z letališči še letos Ministri za notranje zadeve članic EU so na zasedanju v Luksemburgu po pri- čakovanju preložili sprejetje odločitve o vključitvi Bolgarije in Romunije v schengensko območje. Madžarski mi- nister za notranje zadeve Sandor Pin- ter je v imenu predsedstva svetu EU povedal, da so obema državama pri- znali, da sta zelo naprededovali, zato upa, da bo nadaljnji napredek dosežen med poljskim predsedovanjem svetu EU, to je na zasedanju 20. septembra. Pinter ni želel komentirati neuradnih informacij, da je v bistvu že dogovor- jeno, da bosta Bolgarija in Romunija lahko postali članici schengenskega območja šele leta 2012. Je pa povedal, da bo med poljskim predsedstvom sep- tembra narejena ocena, na podlagi ka- tere bodo izdelali več predlogov, med njimi bodo predvideli tudi postopno vključevanje, kar pomeni, da bi v letu 2011 mejne kontrole lahko odpravili na letališčih, na mejnih prehodih za vstop in izstop po kopnem in vodi pa kasneje. Na vprašanje, ali je evropska ko- misija dobila od danske vlade zagoto- vila, da bodo mejne kontrole, ki jih Danska namerava uvesti na mejah z Nemčijo in Švedsko, v skladu s schen- genskim pravnim redom, je evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmstrom odgovorila, da je evrop- ska komisija ves čas v tesnih stikih z danskimi oblastmi, a kot je predsed- nik Jose Manuel Barroso izpostavil v pismu predsedniku danske vlade, ko- misija ni zaskrbljena le zaradi uvedbe kontrol oziroma njihove skladnosti s schengenskim pravnim redom, ampak tudi zato, ker utegnejo biti ovira za prost pretok blaga, ljudi, kapitala in storitev na skupnem evropskem trgu. Malmstromova razume, da ima dan- ski parlament danes na dnevnem redu odločanje o proračunu, evropsko komi- sijo pa zanima, kako bo Danska uvelja- vila in izvajala predlagane ukrepe. Od tega bo odvisen njen odziv. (kod)