URN_NBN_SI_DOC-IP3C5I79

Pasti demokracije ROMAN VODEB TEORETSKI PSIHOANALITIK Vsi mislimo, da je demokracije višek politične zrelosti, vladanja in odločanja v človeški družbi. To politično paradigmo so si izmislili stari Grki, misleč, da je "to to". Za tiste časa je bila "kracija" demosa res napredek v načinu organizacije boljšega življenja ne ravno za vse, pač pa za večino svobodnih odraslih moških. Sužnji, ženske, otroci in tujci so bili v logiki izboljšanja prijetnosti življenja preko ustave oziroma zakonov izvzeti. Z določenega vidika pa je "vladavina ljudstva", kar demokracija v prevodu pomeni, v resnici (še) en velik zdrs, ki so si ga privoščili "zlatodobni" starogrški filozofi. Idejo demokracije sta zagovarjala tudi Platon in Aristotel, prevzeli pa so jo tudi Rimljani, dokler ni Julij Cezar (spet) vpeljal monarhije. "Vladavina ljudstva" je ponovno oživela šele v 18. stoletju s pojavom liberalizma. "Nesrečni Slovenci", ki od drugih dokaj nekritično (s)prejmemo in (s)kopiramo prav vse, pred več kot dvajsetimi leti s sprejemanjem paradigme zahodne demokracije nismo kupovali mačka v žaklju. Vsaj nekateri so zagotovo vedeli, kakšne paradokse in absurde sprejemamo s sprejemanjem demokracije. Ne samo volitve, tudi referendum je resnično najvišja oblika demokracije. Toda s paradoksi in absurdi, ki jih s seboj nosijo tako volitve kot (super)referen- dumi, se demokraciji pripenjajo oslovska ušesa. Pri volitvah se namreč lahko teoretično zgodi, da ljudstvo v parlament (ali občinski oziroma mestni svet) izvoli gručo samovšečnih neotesancev, (latent- nih) moralnih izprijencev ali celo (neodkritih) kriminalcev. Tudi za predsednika države (ali vlade) je teoretično lahko izvoljen celo serijski morilec, ki se je pač uspešno skril pred roko pravice. Paradoks oziroma absurd referendumov pa je, da se - spet teoretično - ljudstvo lahko večinsko opredeli za legalizacijo pedofilije, (spolne) nekrofilije ali zoofilije ali še za kaj hujšega. Ljudje se od živali ne ločijo samo po večji pameti, temveč tudi po večji neumnosti. Nobena žival ne more biti tako neumna, kot je lahko s svojo "pametjo" neumen človek. Prav zaradi številnih absurdov in paradoksov, ki so povezani s človeško neumnostjo, bi demokracijo lahko označili kot še eno past, v katero so se ujeli kronično neumni ljudje, in Slovenci nismo izjema. "Vladavina ljudstva" izhaja iz zmotne predpostavke, da bodo ljudje pač najbolj vedeli, kaj je dobro za njih. Pojem dobrega bi bilo v tem (teoret- skem) kontekstu mogoče izenačiti s (Freudovim) konceptom načela ugodja oziroma življenjske sreče. Vladarji naj bi vladali tako, da bi bilo ljudem v določenem "polisu", na določenem teritoriju, torej v državi, v življenju bolj prijetno. To naj bi pomenilo, da bodo ljudje zaradi prijetnosti svojega življenja (in tudi življenja svojcev) tudi bolj srečni. Demokracija je oblika vladanja, ki izvira neposredno preko volitev iz ljudstva. Ampak, na žalost: to ljudstvo je, ali pa dobršen del njega, vselej na nek način noro. Beri: ne- umno, po novem "glupo". Volivci namreč nimajo znanja o določeni temi, o kateri glasujejo (npr. o pokojninski reformi). V objemu lastne nevednosti oziroma neumno- sti se lahko tako na volitvah kot na referendumu hudo uštejejo oziroma nenamerno zmotijo. Politiki oziroma vladarji imajo samo en cilj: dvigniti aritmetično sredino družbene sreče na višjo raven. Ali drugače: nivo prijetnosti življenja naj bi se s pomočjo dobrega vladanja politikov v povprečju dvignil. Problem (demokratično izvoljenih) politikov je, da tega ne znajo. Jasno, saj se h koritu vladanja in odločanja Ljudje se od živali ne ločijo samo po večji pameti, temveč tudi po večji neumno- sti. Nobena žival ne more biti tako neumna, kot je lah-ko s svojo "pametjo" neumen človek silijo predvsem tisti (veliki narcisi), ki ljubijo moč in oblast, ne pa tisti (modreci), ki bi znali modro in učinkovito vladati tako, da bi z ukrepi dvignili omenjeno aritmetič- no sredino družbene sreče oz. prijetnosti življenja na višji nivo. Ker: tisti, ki bi bili dobri politiki (beri: modri in preudarni), sploh ne gredo na volitve in se ne silijo v politične stranke. Verjetno se jim zdi absur- dno, da bi o njih glasoval demos, in to tisti demos, ki ga sestavljajo tudi kriminalci in podobni moralni izprijenci ali celo morilci, pa tudi 18- letni "zelenci" in senilni ali pa na smrt bolni ljudje. Na ta način se politiki oziroma prestolu vladanja in odločanja (na ljudsko žalost) "izmuznejo" tisti (potencialno) dobri, obetavni in sposobni posamezniki, ki sicer ne ljubijo moči in oblasti in niso narcistični bleferji, bili pa bi dobri in sposobni politiki oziroma vladarji. Nič ni narobe, da se oblast deli na tri veje: zakonodajno, izvršilno in sodno. Narobe pa je, da se vsak patološko-narcistični blefer, ki je premamljen s častjo, slavo, presti- žem, denarjem in oblastjo, ki mu jo obeta politika, sili na liste te ali one politične stranke, konstitutivno "nori in slepi" volivci pa njegov narcistični blef "kupijo", ga z glasovi podprejo na volitvah in morda tudi (demokratično) izvolijo na neko politično funkcijo. In ko se takšen častihlepnež znajde v tem ali onem političnem stolčku, na tej ali oni funkciji, morda tudi v parlamentu, ne zna vladati, še manj moralno razsojati. V demokraciji si narod res (Reuters) piše (ob)sodbo sam in na volitvah in na raznoraznih "neposrečenih" (super)referendumih. Za narodov blagor pa bi bilo veliko boljše, da bi bili v politiko poslani oziroma "pahnjeni" modreci, ki imajo glavo in srce na pravem mestu. Beri: ki so pametni in razumni, opremljeni z določenim znanjem in oplemeniteni z moralno razsodnostjo. V sedanji demokratični paradigmi pa lahko zgolj upamo, da se med vsemi samohvalnimi politiki, ki so se v politiko vsilili, znajdejo tudi sposobni in moralno razsodni ljudje. Dokler ne bomo testirali ljudi, ki silijo v politiko - mislim na testiranje moralne razsodnosti in sposobnosti analitično-logičnega sklepanja - bodo obdobja politične, vladne in družbene krize pogostejša kot pa obdobja blagostanja. Genetska povezava z depresijo KATE KELLAND Znanstveniki sporočajo, da so odkrili prvi trdni dokaz, da lahko različice genov pri posameznih ljudeh povzročijo depresijo, torej eno najbolj razširjenih in dragih duševnih bolezni. Ugotovitve mednarodne skupine na čelu z Britanci je hkrati potrdila druga skupina z washington- ske univerze, ki je preučevala povsem drugačno skupino ljudi. Raziskovalci izražajo upanje, da bodo njihove ugotovitve znanstvenike približale k možnosti, da razvijejo učinkovitejše oblike zdravljenja depresije, saj zdravila, ki so zdaj na voljo, delujejo samo pri približno polovici bolnikov. Gerome Breen z Inštituta za psihiatri- jo londonskega King's Collega, vodja ene od raziskav, pojasnjuje, da "jim bodo te ugotovitve pomagale izslediti posebne gene, ki so pri obolelih za depresijo spremenjeni", hkrati pa opozarja, da nova zdravila, ki bi jih razvili na podlagi teh izsledkov, verjetno še ne bodo na voljo deset do petnajst let. V prvi raziskavi so analizirali več kot 8 0 0 družin s ponavljajočo se depresijo, v drugi pa preučevali depresijo in strastno kajenje v vrsti družin iz Avstralije in Finske. V obeh raziskavah so odkrili močno povezavo med depresijo in genetski- mi različicami na območju, imenova- nem kromosom 3p25-26. Breen je pred dnevi v Londonu menil, da je že nenavadno, da so dve različni vrsti podatkov, zbrani v različne namene in preučevani na različne načine, odkrili na natanko istem območju: "Praviloma je pri genetskem preučevanju depresije zelo težko dose- či ponovitev izsledkov in pogosto so zanjo potrebna leta ali pa je sploh ni." Močnejša depresija v določenem času prizadene približno petino ljudi, resna in ponavljajoča se pa do štiri odstotke Zemljanov in jo je pravilo- ma težko zdraviti. Svetovna zdrav- stvena organizacija napoveduje, da bi lahko depresija do leta 2020 ob obolenju srca postala druga največja zdravstvena motnja z največ obolenji na svetu. Raziskava iz leta 2006 je pokazala, da to obolenje samo v Veliki Britaniji povzroči izgubo sto milijonov delovnih dni oziroma povzroči stroške kakih deset milijard evrov. Raziskave družin z depresijo so pokazale, da je to obolenje povezano z genetiko, in znanstveniki menijo, da gre okrog 40 odstotkov krivde za njen razvoj pripisati genom, drugi krivci pa so okolje in drugi zunanji dejavniki. Michele Pergadia, udeleženka washingtonske raziska- Depresija bi lah-ko do leta 2020 ob obolenju srca postala druga največja zdravstvena motnja z največ obolenji na svetu ve, pravi, da "si prav zdaj utirajo pot skozi goščavo vplivov na depresijo in da je to pomemben korak k razume- vanju tega, kar se verjetno dogaja na genetski in molekularni ravni". Breenova skupina pa je zdaj sredi podrobnega sekvenciranja genov 4 0 družin, vključenih v prvo raziskavo, odkriti pa poskuša specifične gene in različice, ki dokazujejo to povezavo. (Reuters)