URN_NBN_SI_DOC-ISQVCZPM

v redu. Slab vtis je n. pr. napravilo hranjenje dragocenih starih slovaških tiskov, ki so spravljeni na oksponirani polici, ne da bi bili zavarovani. Zdi se, da tudi njihovemu stanju ne posvečajo dovolj skrbi. Kake posebne vneme za kompletacijo m anjkajočih slovaških tiskov, zlasti periodik, nisem videl, k ar sem posebno opazil, ko sem v mestu Žilini v Severni Slovaški v družbi z dvem a bibliotekarjem a izbiral stare knjige. V razliko z našimi an tik v a­ riati moram reči, da so slovaške prodajalne starih knjig dobro založene in to tudi z dragocenimi starimi tiski. Obisk pri Matici Slovenski mi je med drugim tudi omogočil, da sem se seznanil s pomembnimi slovaškimi kulturnim i delavci, kakor so dr. Jan M artak, direktor Slovaške Matice, njegova žena M arija Razus-Martakova, trenutno najboljša slovaška m ladinska pesnica, dr. Rudo Brtaft, navdušeni častilec in prevajalec našega Prešerna in Zupančiča, mladinski pisatelj Jožef Telgarsky in Jan Irmler, znani prevajalec iz slovenščine (Ivan CankaT, Prežihov Voranc itd.). Imel sem tudi priliko, da sem spoznal akademskega slikarja in narodnega um etnika M artina Benko, dobrega znanca našega slikarja Žabote. Po izredni blagohotnosti dr. M artaka sem na treh celodnevnih avtomobilskih potovanjih lahko spoznal velik del Slovaške, med drugim Liptovsko dolino in Visoke Tatre. D ruga knjižnica, ki sem si jo ogledal, je bila N arodna in uni- ocrzUetna knjižnica v Pragi. To je največja češkoslovaška knjiž­ nica, ki ima fond okoli 2,500.000 zvezkov, od katerih jih je na novo bibliotekarsko obdelanih okoli 2.000.000. Pod vodstvom sta­ rega znanca iz študentovskih let, dr. Otona Berkopca, ta k ra t še bibliotekarja in voditelja znanstveno-metodičnega kabineta v tej knjižnici, sem mogel nadrobno pregledati glavne prostore te insti­ tucije, ki je nameščena v starem jezuitskem samostanu Klemen- tinu, v katerem poslujeta še dve veliki knjižnici: Slovanska kni- liovna in C entralna tehnična knjižnica. V petih čitalnicah Narodne in univerzitetne knjižnice je pr stora za k akih 800 ljudi. Velika čitalnica je v starem samostanskem refektorijn, m an jša je zu dijake novince, posebej pa je še časopisna čitalnica, čitalnica za znanstvenike ter čitalnica za stare tiske in inkunabule. Resda stavb a ni grajena za bibliotečne prostore, ven­ d ar p a je občutek prostornosti tolikšen, da pozabiš na njen starin ­ ski značaj. Knjižnica ima znamenito baročno dvoruno s starimi teološkimi knjigami, ki je ena najlepših v Srednji Evropi, razen tega pa še slovito astronomsko dvorano, v kateri je deloval zna­ meniti Tyclio de Brahe in ustvaril celo vrsto preciznih in drago­ cenih astronomskih ur in meril (iz čistega zlata).