URN_NBN_SI_DOC-IX05S5RL

+ + + PLUS Držav podjetj MATIJA STEPISNIK Slovenci so za to, da državo v hudi krizi rešuje me- nedžer. Zoran Jankovic, ljubljanski župan in nek- danji šef Mercatorja, je veliki zmagovalec volitev 2011. Takšnega scenarija še v petek ni napoveda- la pravzaprav nobena javnomnenjska raziskava, očitno so se volitve pri nas v srhljivem preobratu letos lomile zadnje ure. Jankovicev vzpon čisto na vrh v zadnjih dneh kampanje, ko Janez Janša ni do konca predložil dokumentov o svojem premo- ženjskem stanju, obenem pa se je izognil dvema soočenjema z Jankovicem (na Kanalu A in v petek zvečer na nacionalki), je vseeno presenetljiv. Zmaga Jankovica, menedžerja, ki je v politiko, v tekmo za ljubljanskega župana, vstopil, ko je v času Janševe vlade v sumljivih okoliščinah padel kot direktor Mercatorja, je očitna nezaupnica eta- blirani politiki, trenutnemu političnemu razre- du. In je očitno glas za nov tip kriznega politika. Voditelja, ki trdi, da ni politik in da je mogoče državo voditi kot podjetje, čemur so se mnogi posmehovali. Podpore Jankovicu niso načele niti številne afere, sumi o domnevno klientelistično- koruptivnih nepremičninskih poslih, v katere naj bi bila vpletena njegova sinova, obenem pa naj bi bila družina na ta način ves čas bogatela. Očitno je pri ljudeh ob dejstvu, da je Jankovic po svoje bogataš, tudi tranzicijski zmagovalec, prevlada- la ocena, da lahko dvigne opravilno sposobnost in učinkovitost vladajoče posadke. Kar je bila velika težava Pahorjeve vlade. Jankovic, ekono- mist, rojen v vasici Saraorci pri Smederevu v Srbiji leta 1953, je bil vedno eden gospodarskih stebrov kroga Milana Kučana in Foruma 21. Intervenci- ja nekdanjega predsednika v letošnje volitve je nakazala, da teče eden zadnjih bojev Kučan-Jan- ša. Slednji je v spopadu uporabil vse svoje sile, metode in politične kanale, zato je to hud Janšev poraz. Drugi zaporedni v vlogi favorita. Jankovic zase trdi, da je levičar, mnogi ga imajo za kapitalista stare šole, po stilu je izrazito samozavesten, avtokratski vodja, ki najtesnejši krog ljudi okoli sebe posluša, a na koncu odloča sam. Ni pripravljen na kompromise in nepro- duktivna pogajanja, zato bo težavna že pot do sestave vlade, predvsem pa tudi dialog s sindika- ti. Zapriseženi športni navdušenec v državnem zboru ne bo imel večine kar s svojo listo, kot jo ima v mestnem svetu, zato bo njegova pozicija bistveno drugačna. Na desnici in v delu kritič- ne javnosti v vzponu Jankovica vidijo nevarnost berlusconizacije Slovenije in strah, da bi zdaj najvplivnejši politik še naprej pod krinko javne- ga interesa deloval tudi za svoj žep in za svoje interesne kroge. NUS Palačinke in teflon MATIJA STEPISNIK VANESSA ČOKL Da prihaja v slovenski politiki do tektonskih premikov, ne nakazuje le vzpon Zorana Janko- vica, politika menedžerja, ampak tudi zaton liberalne opcije, saj se od državnega zbora posla- vljata obe naslednici dolgo vladajoče Drnovško- ve LDS - LDS Katarine Kresal in Zares Gregorja Golobiča. Obe stranki so močno načele afere, LDS najhuje bulmastifi in najem prostorov za NPU, Zares pa Ultra, zaradi tega so v obeh li- beralnih silah nastali tudi notranji konflikti in odhod nekaterih bolj in manj vidnih članov. Pri Zaresu Mateja Lahovnika in Cvete Zalokar Oražem, pri LDS Blaža Kavčiča, Petra Jamnikar- ja ... Obenem pa sta obe stranki kot manjši v levosredinski koaliciji plačali račun, kot ga je leta 2008 že NSi. Da se manjše stranke izgubijo v senci velikih. Volitve 2011 zaznamuje še izpad Zmaga Je- linčiča in njegovih nacionalistov, ki so bili v parlamentu od 1992. Očitno je bilo, da Jelinčič v tekmo stopa z veliko manj žara, obenem pa s sklenitvijo arbitražnega sporazuma v kampanji tudi ni bilo več vprašanja meje s Hrvaško. In: izredne parlamentarne volitve, prve v slo- venski dvajsetletki, so lekcija obema zadnjima premierjema, Borutu Pahorju in Janezu Janši. Ko je Janša jeseni 2004. sestavljal svojo vlado, smo živeli neke druge čase. Bila je konjunktura, ni pa bilo v Sloveniji še evra, ki se danes bori za preži- vetje. Da bodo bančni, finančni, kreditni baloni čez nekaj kratkih let nepovratno počili, da bo re- cesija, države, tudi Slovenija, pa na solventnem robu ali celo čez, vsega tega tedaj niso vsebovale niti najhujše sanje. Ko je Janševa posadka 2008. zaključila štiriletko, smo gospodarsko rasli hitre- je kot druge članice Evropske unije. Strukturne reforme? Ja, Janševi so jih planirali, a so ostale v predalu. Potem je pa Slovenija padla. Zelo. Kriva je tudi kriza, predvsem pa, tako Janša, Pahorje- va vladna interesno-ideološka "koalicija KGB". V SDS so za dobo 2011-2015 sestavili 10 + 100 ukrepov. In šli so v akcijo 50 + na volitvah za vr- nitev v izvršno oblast. Čeprav življenje pravilo- ma ne dovoli ponovitev. Pa karakter je ostal isti. Kakor palačinke s teflona so se od šefa SDS od- bijale afere. Ali pa vendarle ne? Sedi na zatožni klopi v zadevi Patria. In večni pretendent za šefa vlade v državi, ki je v ustavo napisala, da je de- mokratična, pravna in socialna, njeni trije stebri (oblasti) pa so vlada, državni zbor in sodstvo, se ne brani s pravnimi sredstvi, temveč s predrzno politično diskvalifikacijo prav(neg)a. Izdaja Časopisno-založniško podjetje VEČER Časnik, ki vas razume Ul. slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor Prva številkaje izšla 9. maja 1945. Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče ISSN 0350-4972 Direktor: Uroš SKUHALA Odgovorni urednik: Tomaž RANC Predsednik nadzornega sveta: Dušan MOHORKO Srečko KLAPŠ: vodja deska Matija STEPIŠNIK: notranja politika Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija Vojislav BERCKO: zunanja politika Aljoša PERŠAK: mariborska kronika Petra VIDALI: kultura Aljoša STOJIČ: šport Elizabeta PLANINŠIČ: črna kronika Katarina ŠULEK: reportaže Dejan PUŠENJAK: V soboto Sašo BIZJAK: fotografija Aleš DRAGAR: likovni urednik Tajništvo uredništva telefon 02/23 53 200 telefaks 02/23 53 371 (364) desk@vecer.com DOPISNIŠTVA: Ljubljana, Cankarjeva 1, telefon 01/2415 600 Celje, Razlagova 13 a, 03/425 36 48 (46) Ptuj, Osojnikova 9, 02/749 21 71 (74) Murska Sobota, Slovenska 25, 02/53 51 410 (412) Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3, dopisništvo 02/875 05 24 (20) Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3, dopisništvo 02/84310 03 TRŽENJE: Oglasno trženje telefon 02/23 53140, telefaks 02/23 53 370 oglasi@vecer.com Mali oglasi telefon 02/23 53 331, 02/23 53 357 Naročniški oddelek telefon 02/23 53 321 (355), telefaks 02/23 53 365 narocnina@vecer.com PREDSTAVNIŠTVA Ljubljana, Cankarjeva 1, oglasno trženje 01/24 15 618 (619) naročnina, mali oglasi 01/2415 600 Celje, Razlagova 13 a, naročnina, mali oglasi 03/425 36 30 Ptuj, Osojnikova 9, naročnina, mali oglasi 02/74 92 170 Murska Sobota, Slovenska 25, naročnina, mali oglasi 02/5351414 Tiskano 37.200 izvodov. Cena izvodaod ponedeljka do petka je 1,20 EUR, vsoboto 1,30 EUR. Mesečna naročnina za december 2011 znaša 30,12 EUR, za upokojence inštudente 26,95EUR. Naročnikom v tujini prištejemo ustreznestroške poštnine po ceniku PošteSlovenije. Pisneodpovedi naročnin upoštevamo konec meseca. Napodlagi zakonaodavku na dodanovrednost (Ur. list RS, št.134/03) inpravilnika o izvajanju zakonao davku na dodanovrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode, zakatere se obračunava davek na dodanovrednost postopnji 8,5%. Davek nadodanovrednost jevračunan v ceno časopisa. Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.