URN_NBN_SI_DOC-IXPKCG7J

DANES Damijan Toplak Izgubljene milijarde 9 To, da so bila zadnja štiri leta za vlagatelje na Ljubljanski borzi bolj klavrna, že vemo, a da so nekateri med njimi izgubili tudi po 99 odstotkov vrednosti svoje naložbe, ni splošno razširjen podatek. No, delničarji koprske Intereurope se lahko "pohvalijo" s takšnim dosežkom, pri čemer so veliko k temu prispevale zgrešene naložbe iz preteklosti (gradnja distribucijsko-logističnega centra Čehov v Rusiji recimo) in ne zgolj posledice globalne finančno-go- spodarske krize, ki je pri nas pod težo t. i. tajkunskih posojil zadela še bolj globoko, kot bi sicer. Od septembra 2007 so delnice večine slovenskih borznih podjetij na Ljubljanski borzi bolj ali manj v prostem padu. Če se osredotočimo zgolj na devet delnic t. i. elitne prve kotacije, se lahko le delničarji Krke in Mercatorja pohvalijo, da so v štirih letih borznega trgovanja utrpeli "vsega" blizu 60 odstotkov (nerealizirane) kapitalske izgube. Pa še pri omenjenih dveh so padec blažili v primeru Krke dokupi lastnih delnic in v primeru Mercatorja bolj ali manj špekulira- nja o prevzemu družbe. Precej hujše (nerealizirane) kapitalske izgube, namreč med 8 0 in 85 odstotki, so doletele delničarje Telekoma Slovenije, Petrola in Zavarovalnice Triglav. Ob že omenjeni Intereuropi pa so bili ob več kot 9 0 odstotkov vrednosti tudi delničarji "ljud- ske" delnice Nove KBM pa velenjskega Gorenja in Luke Koper. Z izjemo Gorenja so bila po večini vodstva teh podjetij že zamenjana, nazadnje tudi Matjaž Kovačič iz Nove KBM, kjer bi bil najbrž dovoljšen razlog za zamenjavo zgolj pogled na borzno tečajnico. Pa so s strmoglavljenji delnice slovenskih borznih podjetij že dosegle dno? Nekatere med njimi, ki imajo solidno tekoče poslova- nje in izplačujejo relativno visoke dividende ob pregovorni nelikvidnosti na naši edini borzi, najbrž res ne morejo kaj prida nižje, dna nekaterih najbrž še nismo videli. Zadnja zgodba o (ne)prodaji Mercatorja pa bo najverjetneje odgnala še peščico tujih investi- torjev, ki bi se utegnili zanimati za slovenski kapitalski trg. Da so danes slovenske borzne družbe vredne natanko 15 milijard evrov manj kot pred dobrimi štirimi leti, pa je le posledica vsega, kar se je vmes dogajalo v našem političnem in gospodarskem okolju ... Maja Keuc je sinoči sredi Maribora spet dokazala, zakaj se v Ljubljani pevcu ne reče več peuc, ampak keuc. Virantova ideja vlade narodne enotnosti nima podpore Kljub temu bodo v stranki predsednika državnega zbora do torka počakali na odziv drugih političnih akterjev. Opazovalci povolilnega dogajanja pa se strinjajo, da nismo v politični krizi, da bi mislili na vlado narodne enotno- sti. Volitve so dale politični rezultat, zdaj naj dajo še politično vlado MATIJA STEPIŠNIK VANESSA ČOKL Včeraj popoldne se je sestal svet Dr- žavljanske liste Gregorja Viranta. Že prej je bilo napovedano, da bo s tega sestanka k drugim strankam odpoto- vala pobuda za povolilno vlado naro- dne enotnosti oziroma ustavne večine. Sinoči pa je član stranke Janez šušter- šič za danes napovedal usklajevanje z Desusom in s SLS, ali gre ta poziv naprej. No, očitno bo šel. Do popra- zničnega torka bodo pri Virantu po- čakali na odziv. Če "dovolj širokega soglasja" ne bo, z vlado narodne eno- tnosti ne bo nič, je po svetu stranke, ki jo vodi, izjavil Gregor Virant. Za ena- kovredni, je rekel, imajo v stranki tako potencialno levosredinsko (Janko- vičevo) kot desnosredinsko (Janševo) vladno koalicijo. Od ideje o "tretjem mandatarju" pa se tudi ne poslavljajo. Do sredine januarja naj bi dokončno vedeli, po kateri povolilni poti misli- jo pri Virantu. No, član sveta Državljanske liste Marko Pavliha je pred sestankom iz- javil, da bi se bilo prav držati politične abecede. To pa pomeni, da prvi po- skusi vlado sestaviti Zoran Jankovič, če ni uspešen, pride najbrž na vrsto Janez Janša, šele kvečjemu tretja mo- žnost da bi bil razmislek o vladi naro- dne enotnosti. Janez Šušteršič je med sejo sveta stranke v zvezi s sestavlja- njem vlade izjavil, da imajo v stranki zdaj na mizi dokument s svojimi pre- dlogi pa predlogi Pozitivne Slovenije in SD. Odločitve, ali bo to koalicija, ni, Virantovi bi zraven radi videli še SLS in Šušteršič pravi, da je možnost, da se odločijo pozitivno, manjša, ker je od- ločitev SLS okrog Jankovičeve koalicije negativna. Ideja vlade narodne eno- tnosti pa po njegovem ne blokira se- stavljanja vlade. Ko so se sinoči razšli, se je pokazalo, da je Pavliha (edini) gla- soval proti vrstnemu redu v scenari- ju Virantove stranke, da torej poskuša najprej priti do soglasja o vladi ustav- ne večine. Koliko ima Virantova akcija, ki se nekaterim zdi "obvod" od rezultatov volitev, sploh možnosti? Proti tehnič- ni vladi ali vladi narodne enotnosti so se doslej izrekli v vseh ostalih stran- kah razen v Virantovem sredinskem trojčku. V ostalih strankah so celo dejali, da bi najprej mandat za sesta- vo vlade moral pripasti relativnemu zmagovalcu volitev Zoranu Jankoviču, ki pa ta hip ne uživa zadostne podpo- re. In v Pozitivni Sloveniji ponavlja- jo, da pričakujejo mandat za sestavo vlade. Matej Tonin, vodja poslancev NSi, pravi, da so manevri Virantove- ga tria izguba časa in zavlačevanje, ki je v krizni situaciji nepotrebno. "Na ta način si očitno dvigujejo ceno. Njiho- vi predlogi pomenijo poskus izigrava- nja volitev, na katerih so volivci največ glasov podelili Jankoviču, drugi je bil Janša. In ne vem, zakaj ta dva naj ne bi bila sprejemljiva kot mandatarja," pravi Tonin. Tudi podpredsednik SD Patrick Vlačič pravi, da je pobuda za oblikovanje vlade narodne enotno- sti, potem ko smo imeli volitve, ne- korektna in neprimerna. Ljudje so na Gregor Virant napoveduje odločitev o vladni koaliciji do sredine januarja, to pa verjetno odmika predpraznično željo predsednika republike Danila Turka, da bi novo vlado dobili že do svetih treh kraljev. (Tit Košir) volitvah povedali svoje, zdaj pa se pri njih po mnenju Vlačiča ustvarja obču- tek, da politika ni sposobna reševati težav. "Programske razlike na določe- nih točkah so in jih je lažje usklajevati na način, da ima nekdo odgovornost za vodenje države, drugi pa opravlja nadzor v opoziciji, kot da bi jih stran- ke usklajevale naenkrat," trdi Vlačič. Kako trden bo trojček? Zanimivo bo spremljati dinamiko dogajanj v novi mini koaliciji Lista Virant-SLS-Desus. Po naših informa- cijah je imel Franc Bogovič (SLS) na mizi ponudbo, da prevzame kmetij- ski resor, tudi če bi bila njegova stran- ka le članica partnerstva za razvoj, ne pa tudi formalne (Jankovičeve) poli- tične koalicije. V SLS obstajata vsaj dve struji; tista okoli predsednika Radova- na Žerjava in Bogoviča, ki ne zavrača vsaj zunajkoalicijskega sodelovanja z Jankovičem, in skupina, kjer sta moč- nejša Franc Kangler in Franc Pukšič, ki je ostro proti kakršnimkoli poveza- vam z nekdanjim ljubljanskim župa- nom. Karl Erjavec, šef Desusa, naj bi še naprej želel postati predsednik dr- žavnega zbora in po naših neuradnih virih naj bi bil na sestanku "koalicije za konstituiranje državnega zbora", v kateri sta bila še NSi in SDS, tudi do- govor, da to kasneje postane, če bi se ta koalicija pretvorila v vladno koali- cijo. Ne Erjavcu ne Žerjavu pa verjetno ni najbolj pogodu, da večino medij- ske pozornosti te njihove "politične zgodbe" zdaj žanje Virant. "Napenjanje mišic" Tri tedne od volitev nismo v politični krizi, da bi mislili na vlado narodne enotnosti, za Večer pravi politolog in zgodovinar dr. Janko Prunk. Prav je po njegovem, da najprej vlado posku- si sestaviti relativni zmagovalec pred- časnih parlamentarnih volitev Zoran Jankovič, "potem pa še nekdo drug". Vlada narodne enotnosti, ki bi zunaj pustila največje stranke oziroma bi se politiki naprej kregali, se mu ne kaže privlačna. O živem povolilnem politič- nem preigravanju pa: "To je politika. Vsak igra svojo igro." Sreča za 20-letno Slovenijo je po Prunku, da nihče na vo- lilno nedeljo ni dobil podpore "50 +". Da je ta trenutek glavni akter povo- lilnih koalicijskih poskusov "stranka Zaokrožili so kot mandatarji vlade narodne enotnosti France Arhar Njegovo ime seje v obtoku pojavilo včeraj, potem ko je Gregor Virant objavil, da bo do torka vztrajal pri iskanju podpore za vlado ustavne večine ali narodne enotnosti. Šef uprave slovenskega Unicredita sicer ni politično neznan človek, bilje predsedniški kandidat, ki pa so ga z dobre pozicije strmoglavila visoka plača in slaba izmotavanja ob njej. V nekaterih krogih so o njem razmišljali celoto poletje, ko je bila kriza Pahorjeve vlade na vrhuncu. Janez Potočnik Ime evropskega komisarja za okolje se ob političnih konfliktih in predvsem razkolih na levici vedno znova pojavi v kombinacijah. Gregor Golobič gaje videl kot predsednika Zaresa, Janez Janša gaje za tehničnega mandatarja predlagal oktobra 2009. A Potočnik je ob vseh "ponudbah" vztrajal, da želi nadaljevati komisarsko delo. Vprašanje je, kako bi se znašel v surovih razmerah zelo konfliktne slovenske politike. Janez Šušteršič O ideji tehničnega mandatarja je bil ta nekdanji šef Umarja in podpredsednik odbora za reforme, zdaj član Virantove stranke, povprašan prejšnji teden in je dejal, daje kar nekaj kompetentnih ljudi v Sloveniji, "sebe pa ne vidi kot najboljšega". VEČER Foto: Rober t Balen, Tit Koši r z 8 odstotki", torej Državljanska lista Gregorja Viranta, je po svoje smešno, a kljub vsemu možno, "stranka čuti, da je jeziček na tehtnici", podobne zgodbe so znane na primer iz italijanskega po- stavljanja vlad. Kakšna vlada narodne enotnosti vendar? Kakšna enotnost, če največje stranke ostanejo zunaj, pa idejo sre- dinskega trojčka Lista Virant-Desus- SLS, po politični moči ta trenutek bolj ali manj manjšinskega, komentira zgo- dovinar dr. Peter Vodopivec. V teori- ji je vlada narodne enotnosti seštevek večine strank, neodvisno od ideolo- ške (ne)enotnosti, opozarja. Zdi se mu povsem neresen manever v aktualnih slovenskih okoliščinah. Napenjanje mišic, če ne kar izsiljevanje. Krivdo za to pa po Vodopivcu nosita tako Zoran Jankovič kot Borut Pahor. Prvi z ulti- mati okrog potencialne vladne koali- cije, ne da bi bil znal ustrezno oceniti situacijo, drugi z neresnostjo oziro- ma s soliranjem pa s podcenjevanjem zmagovalca. In zdaj imamo blokado. Glavni problem je v levici, pravi Vo- dopivec, ker "z njo ni nič". Pozitivna Slovenija pa da še niti ni imela prilo- žnosti pokazati programa niti tega ne, kaj zna. Janko Prunk po drugi strani ne ve, koliko je socialnega v Pozitivni Slove- niji in kolikšen odliv socialdemokrat- skega v to stranko pomenijo prestopi nekdanjih esdejevcev. Po odnosu do dela in do kapitala Jankovič levica ni, kvečjemu je liberalec, pravi Prunk. Od levice je v Sloveniji po teh volitvah ostalo zelo malo. Ni realno Dr. Matej Lahovnik, nekdanji gospodar- ski minister: "Teh- nična vlada v tem trenutku ni realna. Realna bi bila, če niti Jankoviču niti Janši ne bi uspelo pridobiti večinske podpore v parla- mentu, vendar je to malo verjetno. Prvi bo na potezi Jankovič, za njim Janša, šele nato, če njima ne uspe, bi bila smiselna tehnična vlada oziroma vlada narodne enotnosti." (mst) Nepolitičnih vlad ni Dr. Dejan Verčič, profesor odnosov z javnostmi: "Prav je, da prvi mandat za sestavo vlade dobi relativni zmagova- lec volitev. Če vlade ne uspe sestaviti in potrditi v parlamentu, pa mora predse- dnik najti koga drugega, ki bi si lahko zagotovil večinsko podporo. Je pa in bo vsaka vlada politična, pa naj se predsta- vlja kot tehnična ali humanistična. Ne- političnih vlad - po definiciji - ni." (mst) Politično vlado čakamo Dr. Jernej Pikalo, po- litolog: "Volitve so bile politični proces, dale so politični re- zultat: sedeže v par- lamentu. Zdaj pa od nosilcev političnih funkcij pričakuje- mo, da bodo oblikovali politično vlado. To je edino logično in realno." (va) LEVO SPODAJ