URN_NBN_SI_DOC-IYXKCTAD

skrbeti za vse ljudske knjižnice v krajih Lesce, Begunje, Kropa, Pod­ nart, Lancovo, Mošnje, Ljubno, Brezje in Kamna gorica. Določeno je bilo tudi, da bo ustanova dobivala dotacijo iz občinskega proračuna in bo s knjigam i oskrbovala navedene knjižnice. Kot organ upravljanja je bil im enovan upravni odbor. Na sejo 5. marca i960 so bili povabljeni vsi knjižničarji in prav tako predstavniki krajevnih prosvetnih društev; pred sejo pa sta jih obiskala knjižničarka občinske knjižnice in predsednik upravnega odbora. Ugotovljeno je bilo, da knjižnice večinom a životarijo, da nim ajo prim ernih prostorov in da nim ajo denarja za nove knjige, starih pa si ljudje skoraj ne izposojajo. Nakupi, kolikor jih je bilo, so bili skrom ni in nenačrtni. Knjižničarji so običajno kupovali knjige le tedaj, ko so dobili od društva denar. Ob takih nabavah so pač pobrali tisto, kar je knjigarna prav tedaj imela. Nekatere knjižnice so dobivale tu in tam nekaj knjig v dar od različnih organizacij. Izoblikovalo se je m nenje, da bi bilo najbolj sm otrno naročati in kupovati knjige za vse knjižnice v občini skupaj po določenem načrtu. Za Radovljico, Lesce in nekatere druge večje kraje naj bi se zaloga dopolnjevala z rednim nakupovanjem, m anjšim pa bi novitete poši­ ljali v potujočih kovčkih. Ta zam isel je bila na seji 4. oktobra 1960 spremenjena: v Radovljici naj se začne zbirati posebna zaloga knjig, ki bo nam enjena sam o vaškim knjižnicam in bo sčasom a lahko postala sam ostojen oddelek. Knjižničarji naj hodijo sam i izbirat knjige, ker najbolje poznajo ljudi v svojem kraju in njihove želje. Način dela se bo po potrebi in pridobljenih izkušnjah spremenil. Osnovna sm ernica je bila s tem začrtana, toda sprožila je naspro­ tovanja v nekaterih krajevnih prosvetnih društvih. Po znani navadi, da ljudje vse često gledajo z nezaupanjem, so se oglasili pom isleki. Mnogo prepričevanja in razlaganja je bilo treba, da so končno razumeli pom en in namen ustanavljajoče se mreže knjižnic. V letu 1962 sta se radovljiškem u priključila dotlej sam ostojna obči ska ljudska odbora Bled in Bohinj. Na blejskem področju so bile tedaj knjižnice na Boh. Beli, v Gorjah in Zasipu; na bohinjskem pa v Bistrici, Srednji vasi, Stari Fužini in na Gorjušah. Po mnogih pogovorih in obiskih so se tudi te povezale z občinsko, ki je tedaj z odločbo občine dobila im e m atična knjižnica. Za leto 1964 je bil že sestavljen skupen proračun in občinska skup­ ščina kot ustanovitelj je dodelila za potrebe knjižnic 5 000 000 S dinar­ jev dotacije. Poleg honorarnega je bilo tedaj prvič predvideno delovno m esto z redno zaposlitvijo. Bistvenih sprememb odtlej v našem delu ni bilo. Knjige redno dokupujem o za Radovljico, Bled in Lesce; Begunje, Kropa, Podnart, Bistrica, Srednja vas, Stara Fužina, Bohinjska Bela, Gorje, Zasip, Kamna gorica, Dobrava, M ošnje, Ljubno, Brezje in Gorjuše pa si izposojajo iz potujoče knjižnice. Nekaj časa sm o nove knjige redno dokupovali tudi za Begunje, Kropo, Podnart in Bistrico, ker so to razmeroma velike vasi in bi bilo prav, da bi se njihove knjižnice 70