URN_NBN_SI_DOC-IYXKCTAD

hitreje razvijale. Toda lani sm o se znašli v taki stiski, da to ni bilo več m ogoče in sm o tudi om enjene štiri knjižnice priključili potujoči. Za začetek je bilo določeno, da si sm e vsak knjižničar izposoditi iz potujoče knjižnice do 20 knjig hkrati. Kmalu se je pokazalo, da to ni dovolj. Število sm o dvignili na 50, nato na 80, zdaj pa jih im ajo skoraj povsod že po 100 in več, saj se prav te najbolj izposojajo. Zam enjujejo jih 4-krat v letu, pri zam enjavi pa ni nujno, da knjižničar vrne vse; tiste, ki se še berejo, lahko obdrži. Knjige iz potujoče knjižnice izposojam o po načinu, ki ga priporoča Mara Šlajpahova v svojem priročniku. Vsaka knjiga ima 2 knjižna listka: eden ostane pri nas za evidenco, v kateri vasi je knjiga; dru­ gega pa uporablja knjižničar za izposojo. Ta postopek je zelo enostaven in praktičen. N abava Večino slovenskih knjig, leposlovnih in poljudno znanstvenih, kupi­ mo po 2 izvoda za Radovljico, po enega za Bled in Lesce, za potujočo knjižnico pa povprečno 3. Vaškim knjižnicam se zaloga poveča vsako leto za vrednost njihove izposojnine in le delno iz dotacije. Glede na število bralcev in prebivalcev bi morali za naše obsežno obm očje kupo­ vati več, toda ni denarja. V letu 1966 sm o dobili 6 450 000 S din, leta 1967 7 000 000, za letos pa im amo odobrenih 8 000 000 S din dotacije iz občinskega proračuna. Vse izdatke sm o tako zelo skrčili, da jih bolj ne m oremo. Med drugim sm o tudi sam i začeli popravljati knjige in sm o jih lani zvezali nekaj manj kot 1000. Ker so knjige od dne do dne dražje, nas skrbi, da jih bom o m orali kupovati vedno manj, že lani pa sm o nabavo v prim erjavi z letom 1966 m orali znižati za dobro tretjino: od 2964 na 1891 izvodov. Republiški sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti nam je letos odobril 5000 N din za nakup knjig; ta prispevek je prišel res o pravem času. P reurejan je Ko sm o prevzeli m atičnost, so bile naše knjižnice dokaj različno urejene. Knjige so bile ponekod postavljene po form atih, drugje po zaporednih številkah, pa po naslovih in strokah, ki so bile označene s črkami: kolikor knjižnic, toliko načinov. Marsikje sploh inventarne knjige niso imeli. V juniju 1964 sm o začeli preurejati m atično knjižnico po sistem u UDK za prost pristop. Hkrati s postavljanjem knjig sm o delali abe­ cedni im enski katalog. Ker je bilo tedaj že okrog 6500 knjig, sm o po ureditvi naredili še naslovnega; oba se vsak dan uporabljata. V letu 1965 sm o na enak način uredili blejsko knjižnico s 6000, nato M ošnje s 700 knjigam i; leta 1966: Bohinjsko Bistrico s 1300, Lesce s 3500, Dobravo s 400, Kamno gorico s 500; leta 1967: Begunje z 2300, Kropo s 1800, Gorje s 700; leta 1968 pa Podnart s 1300 in Brezje s 700 izvodi. Poljudno-znanstvena dela označujem o z 2-mestnimi vrst.ilci, lepo­ slovje delim o po zvrsteh. Prozo delim o tudi v m anjše skupine: -311.6, 71