URN_NBN_SI_DOC-JAMKU3NS

Bibliotekar. Beograd, Društvo bi­ bliotekam Srbije. God. XXIII/1971. Br. 1—6. 842 str. 8°. /cir./ Triindvajseti letnik Bibliotekarja obravnava v šestih številkah mno­ go splošnih bibliotekarskih proble­ mov, ki so zanimivi in pereči tudi pri nas, npr. stvarni katalog v srb­ skih knjižnicah, problem DK, jav­ ne knjižnice v Srbiji, težnje v raz­ voju bibliotekarstva v Srbiji, šola­ nje bibliotečnih kadrov, knjižnice za otroke in dr. Dobršen del član­ kov je tokrat posvečen znanstve­ nim knjižnicam in znanstvenemu delu v knjižnicah. Na tem področ­ ju sta sodelovala s svojima pri­ spevkoma tudi slovenska avtorja, oba Mariborčana, in sicer dr. Sta­ nislav Kos s člankom Naučne biblioteke u sistemu naučnih in­ formacija in Breda Filo s člankom Koncepcija razvoja naučnih biblio­ teka. Posebej bi se tokrat ustavila pri članku Draga Vidoviča Iskustva u primjeni kompjutorskog sistema MEDLARS in Mirjane Matarič Automatizovana kontrola cirkula­ cije knjige. Problem uvajanja elek­ tronskih računalnikov v knjižni­ čarsko službo sta namreč pri nas znova oživila nedavni seminar v Mariboru in izkušnje tistih knjižnic v Sloveniji, ki že uporabljajo elek­ tronski računalnik za bibliotekar­ ske informacije. Prvi avtor govori o delu Nacionalne biblioteke za medicino v ZDA (NLM) na področ­ ju avtomatizacije, in sicer o dolgo­ trajnih pripravah, o delu samem in o oceni dela. Pisec članka ugo­ tavlja, da postavitev sistema raču­ nalniške informacije ni lahka niti za zelo razvite države. Moramo se torej zavedati, kako težka in od­ govorna naloga je avtomatizacija. Avtorica Mirjana Matarič pa govo­ ri o pomenu avtomatizirane kon­ trole cirkulacije knjig. Potrebni so trije podatki: identifikacija knjige, identifikacija bralca in podatki o izposojanju knjig (število, datum, čas izposoje). Dobljeni podatki bi lahko mnogo koristili za izboljša­ nje bibliotekarske službe. Avtorica pa ugotavlja, da celo v največjih knjižnicah in tudi tam, kjer je to delo že steklo, ni ekonomično pri­ pravljati kontrolo za vse knjige, temveč samo za najbolj brane. Ob koncu poudarja, da je sistem zelo koristen, če je res potreben in če ima vse realne možnosti za uved­ bo. Torej kljub navdušenju spet svarilo k opreznosti in treznosti pri uvajanju elektronskih računal­ nikov pri nas! Revija Bibliotekar govori tudi o raznih problemih knjižničarstva na tujem, npr. na Poljskem, v ZDA, na Švedskem, v Romuniji, v NDR, v Veliki Britaniji in v Švici. Nekaj člankov je posvečenih kul­ turni zgodovini. Ob koncu naj omenim še članek dr. Branka Berčiča v spomin na­ šemu pokojnemu bibliotekarju Jo­ sipu Rijavcu, ki je bil zlasti zaradi društvenega dela dobro znan tudi bibliotekarjem drugih naših re­ publik. Boža Pleničar 176 Knjižnica 17/1973