URN_NBN_SI_DOC-JCSOAWL7

V februarski številki ruskega B ibliotekarja toži k njižničar M. 1itovskaja, da jih je v trustu »Magnitostroj« med 28.000 de­ lavci in uslužbenci samo 15.000. ki hodijo v knjižnico. Kje je ostalih I"V000? Vsi prav gotovo nim ajo svojih lastnih knjižnic. Naslov tega odstavka je: Kdo jo kriv? Kdo je kriv, da se neki inženir bridko pritožuje, ker je odkril« Puškina, ko je bil že odrasel. Nekaj podobnega sem slišal fudi na kongresu bibliote­ karjev Anglije, ki so se spraševali, kaj je s tisto menda petino Angležev, ki ne hodijo v knjižnice. Tudi tu mora biti nekdo kriv. lito v sk aja dolži šolskega k n jižn ičarja, ki otrok ni naučil brati. Prav gotovo je nekaj na tem. Brati se človek najlaže in n aj­ h itreje nauči kot otrok. Zato je treba posebno prem isliti, kako bi jih privabili v knjižnico in naučili ljubili knjigo. Pravljične ure iu nešteto prijem ov, ki jih tudi pri nas pozivamo. Toda zdi se mi. da pri tem prim eru ne gre zgolj zu otroke in njihove k n jižn ičar­ je. ki se čutijo odgovorne in ne samo odgovorne, ampak celo krive, ker je še toliko ljudi, ki ne lju b ijo knjige. In ko se po­ javi lu inženir, ki je zaradi nepoznavanju Puškina (oliko za­ mudil. jim je težko. N ajlepša leta njegovega živ ljen ja so p re­ šla.« pravi lito v sk aja, ne da bi bila ožarjena z mislimi, idejami in čustvi velikih mojstrov um etniške besede.« Podobno, morda nekoliko manj čustveno, so se izražali naši angleški tovariši. Ali ni v teh in takih besedah skrivnost vseh velikih uspehov, ki jih imajo knjižničarji v svetu? Kdor se bo čutil odgovornega in krivega za to. da toliko ljudi ne bere, bo našel tudi pot do vseh tistih, ki jih je treba p rip eljati v knjižnico. Naj se ob koncu spet vrnem k svojemu starem u bibliote­ k arju , ki sc pogovarja kot skoraj enakovreden sobesednik z daljnim i velikani duha. Prepričan sem. da bo prav on, če se bo zavedel, kako zelo hudo je, če preidejo »najlepša leta, ne da bi bila ožarjena z mislimi, idejami in čustvi velikih m ojstrov um et­ niške besede«, rad preizkusil vse oblike, ki ga ho<lo približale neprebujenem u braven, še več. iskal bo zaveznikov povsod in našel morda tudi nova. uspešna pota.