URN_NBN_SI_DOC-JFY3ZDGD

gotovo dopolnjevala delo z marsikatero novo, doslej Se neznano enoto. Predvsem gre tu za pomembna italijanska državna arhiva (Trst, Gorica), poleg tega pa Se vsaj za dunajsko biblioteko, čeprav bi se morda kaj našlo tudi v italijanskih knjižnicah (Benetke, Videm, Čedad, Humin, pa tudi Rim ter Firence) in morda še kje. Kljub temu že samo to paberkovanje po virih in nahajališčih zadostuje za vtis, koliko ton gradiva je bilo treba obrniti, da je na­ stala pričujoča bibliografija. Spoštovanja vreden napor. Historiat bibliografije STB nam pojasnjuje marsikatero od­ ločitev, ki bi morda najprej zbudila pomisleke. Podlaga in izhodišče STB je seveda bibliografija Pavla Plesničarja Narod naš dokaze hrani, ki je izšla 1940 v Ljubljani. 2e sam pomenljiv naslov nam pripoveduje o namenu dela, nasta­ lega pod vtisom rapalske pogodbe in nacionalne katastrofe tiste tretjine slovenskega naroda, ki je bil izven držav­ nih meja izpostavljen fašističnemu nasilju. Zaradi tega je logična in opravičena teritorialna zamejitev, ki upošteva dela Slovencev, ki so bila tiskana onstran rapalske meje, to je na območju, za katero 3e je takrat uveljavil termin Primorska, čeprav obsega tudi Notranjsko, Tolminsko ... V zgodovinopisju, pa tudi na drugih področjih javnega živ­ ljenja, nam Primorska navadno še vedno pomeni to geograf­ sko območje, čeprav je v različnih obdobjih povsem nesmi­ selno iskati skupne poteze tako različnih pokrajin, ki ni­ majo ne zgodovinskega ne političnega ne drugega skupnega imenovalca. Plesničarjevo geografsko zamejitev upoštevajo tudi mnoge druge bibliografije in tudi STB. Manj trdni pa 3 0 drugi kriteriji, ki se jih tudi sam ni mogel dosledno držati. Upoštevanje tiskarne kot kriterija izbora omogoča sicer jasno razmejitev, vendar ne poda kulturnega utripa Primor­ ske, ker so na njeno življenje vplivala tudi dela, ki so bila tiskana drugje. Celo Plesničarju se poznajo razpoke, saj upošteva npr. tudi dela Slovencev, ki so bila natis­ njena na Primorskem v tujem jeziku. Ponovno se izkaže, da je definicija, ki jo je kasneje razvil v slovenski teoriji bibliografije prof. Logar in jo je praksa uveljavila, ne­ primerno boljša. Po teh kriterijih bi v našo pokrajinsko bibliografijo spadalo vsako delo, ki izpolnjuje enega iz­ med naslednjih treh kriterijev; da je nastalo na Primor­ skem, da je avtor Primorec ali da se po vsebini nanaša na Primorsko.Avtorica v uvodu sama opozori na pomanjkljivosti Plesničarjevega kriterija, ki pa ga je ohranila zaradi predhodno opravljenega dela. Ko je Goriška knjižnica pri­ čela delovati kot študijska knjižnica, je skladno s tradi­ cijo knjižnic takšnega tipa, pa tudi zaradi zgodovinske