URN_NBN_SI_DOC-JLJSSFSC

Knjižničarji se danes ne pogovarjamo več o shranjevanju, arhiviranju, pa o katalogih. Nada usta so polna besed: public relations, image... Kako učeno, kako tuje zvene! Kako pomembne se čutimo v pretoku informacij in znanja, novih odkritij in napredka. Ob vsem tem se Šolski knjižni­ čar (in osnovnošolski še posebej) začne počutiti ubog in sam - kaj je on - še drobno kolesce ne, nima računalnika, nobenega on-line stika ... In ker se šolski knjižničar počuti tako ubog, se prelevi v svoj drugi pol, v bralca. Odpre knjigo, ki jo mora pravkar inventarizirati. (Saj šolski knjižničar opravlja vse delo sam, tu ni treba skrbeti za dobro notranjo organizacijo knjižnice). Naslov knjige: Chomsky, N.: Znanje jezika. Ker stroka uči, da je treba pregledati CIP, kolofon, pa uvod, opombe ... se ubogemu knjižničarju ustavijo oči na bese­ dah : Kljub temu pa vsa dejstva niso sama po sebi preprosta in enaka. Obstaja hierarhija dejstev glede na hierarhijo vrednost. Pravilna razvrstitev dejstev, razločevanje pome­ mbnega od trivialnega, sprevidenje njihove medsebojne povezave in povezave s kriteriji vrednotenja zahtevajo presojo, ki je ravno tako intuitivna kot empirična. Poleg informacije potrebujemo tudi pomen. Natančnost ni isto kot resnica ... Neodvisnost ni realna na nobeni ravni v hie­ rarhiji narave ... Živimo v obdobju skrajne teme. Znotraj nas obstaja moralna atrofija, uničevalno izžarevanje, kot da gledamo propad doslej cenjenih, zdaj pa izdanih vrednot ... Sodba, odločitev in svoboda izbire, z drugimi besedami vedenje, ki vsebuje moralni imperativ, ne more biti ureje­ no v obliki, v katero verujejo nekateri zgolj tehnološki znanstveniki ... Onesnaževanje zavesti je rezultat zgolj tehnološke učinkovitosti ...(1) in knjiga dobi inventarno številko in v zavesti zaznamek: Prebrati. Obvezno. Pred­ staviti drugim. Nenadoma se ubogi knjižničar čuti pomembnega, zdi se mu, da je spet v središču sveta. Kupe knjig je treba pospravi­ ti na police. Se vedno odzvenevajo stavki urednice zbirke Konvergenca, v kateri je Chomsky izdal svoje delo, medtem ko avtomatično pospravlja. V roki knjiga Michaela Endeja, Homo. Stara, dobra znanka. Odpre se 5. poglavje. Knjižni­ čar popusti svoji slabosti. Obstane med policami in ponov­ no bere že tako dobro znane besede: ... se mu je razcvete