URN_NBN_SI_DOC-JMQRGRPB

m arveč dejstvo, da je kongres prvič potekal po določilih novega statuta. Sobotni sestanek, ki je tra ja l ves dan, je bil tisto, čem ur bi p ri nas rekli občni zbor, ker je bil edini sestanek, posvečen organiza­ cijskim problem om in odločitvam. Začel se je s poročilom blagajnika in njegovim predlogom, da se članarine za člane vseh v rst (za 152 bibliotekarskih društev, za 583 knjižnic, za 15 pridruženih ustanov in za 56 posameznikov) nekoliko zvišajo. Za vsako zvišanje so navzoči izrekli soglasje s preprostim načinom dviganja rok in »na oko« ugotovljeno večino glasov v dvorani. Le p ri članarini za neraz­ vite dežele se je zataknilo. Predlog blagajnika je bil, da plačujejo še vedno nižjo članarino kakor razviti, vendar višjo, kakor so jo pla­ čevali doslej. B lagajnikov predlog je bil na isti način, z dvigom rok, sprejet. V endar so predstavniki nerazvitih dežel protestirali zoper način glasovanja in zahtevali glasovanje po določilih statuta. Novi statu t nam reč o načinu glasovanja pravi: pri glasovanjih ima vsak udeleženec po en glas; sprejet je predlog, ki je dobil večino glasov. To po ne velja za glasovanje n a kongresu (na »očncm zboru«), k jer im ajo predstavniki včlanjenih organizacij različno število gla­ sov; število glasov določi upravni odbor glede na število članstva posamezne organizacije, s tem da nihče ne m ore im eti več ko pet glasov. K er je v Jugoslaviji član IFLA Zveza društev bibliotekarjev, ki je dobila 5 glasov, in še pet republiških društev, od katerih je vsako dobilo 1 glas, je torej Jugoslavija skupaj odločala z 10 gla­ sovi. Čeprav je bilo oddanih vseh deset glasov v prid nerazvitim , je vendar tudi s tem načinom glasovanja zmagal blagajnik: sprejet je bil njegov predlog. Že naslednji dan, v nedeljo, so se začeli vrstiti odprti in zaprti sestanki strokovnih komisij, oziroma po novem statu tu sekcij in od­ sekov, čeprav so bili tedaj prisotni samo predstavniki organizacij za občni zbor. Vsi drugi so v nedeljo šele začeli prihajati. P ri organizaciji tega najzanim ivejšega, strokovnega dela prire- ritve pa se je pokazalo nekaj hudih pom anjkljivosti, nekaj na račun novega načina dela, nekaj pa jih je treb a pripisati na rovaš priredi­ teljev. Sestanki delovnih skupin so bili nam reč raztreseni po vsem B ruslju, tako da ni bilo mogoče skočiti po referate k eni in drugi sekciji in se udeležiti tretje, kakor se je delalo povsod, k jer je bilo delo skoncentrirano na eno poslopje. In k er tudi ob koncu, v soboto, ni bilo več poprej običajnega nadaljevanja »občnozborskega« dela, se pravi poročila vseh delovnih teles o svojem delu, so bili udeleženci izredno neobveščeni o dogajanju, ki mu sami niso uspeli slediti. Vsekakor so bili kakor že običajno v zadnjih letih najbolj de­ lovni katalogizatorji s šestim i sestanki, ki so bili posvečeni proble­ m atiki korporativnega avtorstva, standardu za opis serijskih publi