URN_NBN_SI_DOC-JQQOASVZ

katere kategorije na posameznih pod­ ročjih ne bodo zastopane; bistveno je, da ima ena in ista kategorija za vsako področje vedno isto mesto. Ta­ ko mesto imajo v UDK le splošni pri- vesni vrstilci, posebni privesni vrstil- ci pa so veljavni le za določene sku­ pine, pa čeprav se ponavljajo v raz­ nih skupinah. Po načelu »pretrgane razdelitve« (v nasprotju s hierarhič­ no) naj bi splošnim kategorijam do­ ločili posebne fasete, uporabljive za vsa strokovna področja v preurejeni UDK, predstavljali pa naj bi jih ti-le posebni pomožni vrstilci: .01 teoretič­ ne raziskave (splošni problemi stro­ ke); .02 predmeti (deli, komponente itd.); .03 procesi (postopki, metode, opravila itd.); .04 pridevki (pritike, lastnosti, znaki itd.); .05 (začasno pro­ sto mesto); .00 urejanje (organiza­ cija, orientacija, status itd.); .07 od­ nosi (notranji, zunanji itd.); .08 de- terminacija (funkcija, vpliv, učinek, uporaba itd.); .09 sodba (vrednotenje itd.). — Za lažje razumevanje razlike med prejšnjo in novo razporeditvijo in notacijo v UDK naj navedemo pri­ mer: zavode za alkoholike navaja se­ danja UDK na dveh mestih, v sku­ pini 17 (etika) z vrstilcem 178.6 in v skupini 72 (arhitektura) z vrstilcem 725.65; nobenega sledu pa ni o tem predmetu v skupinah zdravstvo, re­ habilitacija, sociologija, psihologija, dasi je jasno, da predmet sodi tudi v te skupine. V novi UDK bi omenjeni predmet dobil le fasetno oznako .02 . . . (kategorija predmetov), ne gle­ de na skupino ali njeno hierarhično zgradbo; kot privesni vrstilec se bo ta fasetna oznaka dodajala osnovnim vrstilcem tistih strokovnih skupin, kjer bo pač ta predmet nastopil. Kaj pa s splošnimi privesnimi vr­ stilci za kraj, čas, vidik, jezik, raso, osebo in obliko? Nekatere od teh splošnih kategorij bi lahko ostale tudi v novi UDK s spremenjeno ali prila­ gojeno notacijo; nekatere pa bi kazalo upoštevati v samostojni skupini, zla­ sti takrat, ko je posebej poudarjena splošnost obravnave o predmetu. Ta skupina bi bila označena z 0 (ki zato zgoraj ni navedena) in bi imela na prim er te podskupine: 01 (naravni zakoni, matematični zakoni, algorit­ mi, formule itd.); 02 (snovi, materi­ ali itd.); 03 (rastline); 04 (živali); 05 (osebe); 06 (zavodi, organizacije); 07 (proizvodi tehnike); 08 (dokumen­ ti) ali podobno. — Taka bi bila v grobih obrisih paradigmatična (obli­ kovna) zgradba nove UDK; sintagma- tična (pomenska) zgradba v sestav­ ljenih vrstilcih pa bi ohranila bist­ vene prvine tako semantičnih kot sin­ taktičnih odnosov z nekaterimi poe­ nostavitvami in dopolnitvami v nota­ ciji. Ob koncu svoje obširne razprave se avtorica dotakne še vprašanja o iz­ daji nove UDK. Njena splošna izdaja bi res predstavljala problem, ki pa ne zasluži večje skrbi kot »mundane- um« in njegova že davno preživela enciklopedičnost; skratka, splošna iz­ daja nove UDK ni potrebna (prim. tudi H. Arnzt v navedenem članku). Pač pa bodo potrebne posebne izdaje v taki ali podobni obliki: izdaja A naj bi vsebovala le strokovna področja z vsemi splošnimi privesnimi vrstilci in s skupino O (za splošne javne knji­ žnice); izdaja B bi imela poleg vse­ bine v izdaji A še prvo in drugo stop­ njo (po obsegu notacije) posebnih privesnih vrstilcev (za znanstvene knjižnice); izdaja C bi bila popolna izdaja vseh splošnih in posebnih pri­ vesnih vrstilcev; izdaja D pa bi bila namenjena posameznim glavnim sku­ pinam, enemu ali več strokovnim pod­ ročjem, z dodatkom izdaje A ali B, oziroma brez dodatka ob souporabi izdaje C (za specialne knjižnice in dokumentacijske službe). Ker smo se v poročilu obširneje zadržali ob novih klasifikacijskih is­ kanjih, naj za konec le omenimo kra­ tek, a zelo izčrpen članek Jutte Schön, ki poroča »O tezavru tehničnih in znanstvenih izrazov« (Thesaurus of Engineering and Scientific Terms — TEST, str. 110—113), ki ga je izdal EJC (Engineers Joint Council) leta 1967 v New Yorku. Stanislav K os 193