URN_NBN_SI_DOC-JSQMRWDN

V splošnoizobraževalno knjižn ičarstv o razm erom a skrom no do­ te k a periodični tisk. V letu 197G so im ele knjižnice m reže 4872 naslovov dom ačih revij in časnikov in 873 naslovov tu jih . P ri tem ne g re zanem ariti, da p rih a ja v an je polovica periodičnega tiska, in sicer 2447 naslovov, po določilih o obveznem izvodu. L etos smo p rip ra v ili posebno anketo, da bi z njo ugotovili, koliko slovenske in jugoslovanske družboslovne lite ra tu re prejem ajo naše k n již n i­ ce. A n k eta je pokazala, da n iti ena splošnoizobraževalna knjižnica ne m ore n ačrtn o n a b a v lja ti ne slovenskih n e d ru g ih jugoslovanskih družboslovnih publikacij. Če že ne m orem o zagotoviti, d a bi bila vsa pom em bnejša družboslovna perio d ik a navzoča vsaj v o srednjih k n jižn icah v reg io n aln ih središčih, pa bi se m orali za ta k nakup v en d arle dogovoriti in si m ed seboj ra z d eliti vsa področja ozirom a obm očja, ki bi jih posam ezne kn jižnice pokrivale, in potem zado­ v o ljev ati p o treb e uporab n ik o v z m edknjižnično izposojo. O m eniti v elja tudi, da si knjižnice na moč p rizad ev ajo ra z ­ v ija ti najv ažn ejše oblike dela z bralci, zlasti z m ladim i, da bi po­ raslo zanim anje za b ra n je lite ra tu re in da bi knjižnice z dodatno d ejavnostjo o p ra v ljale tisto k u ltu rn o vzgojno in izobraževalno delo, ki b ra lca za stalno p rite g n e v knjižnico. V splošnoizobraževal­ nih knjižnicah je bilo v p retek lem le tu o rg an iziran ih 283 večjih razstav, 140 lite ra rn ih večerov in 1098 p rav ljič n ih ur. O bstajajo pa še dru g e oblike red n eg a dnevnega an im ato rsk eg a dela, ki jih ne m orem o e v id en tirati, so pa zelo pom em bne. O m enila bi še, da se je v m inulem le tu povečalo število splošnoizobraževalnih knjižnic n a 536. Z daj im am o 61 občinskih in d ru g ih večjih knjižnic, 171 izposojevališč in 304 bibliobusna po sta­ jališča, ki d elu jejo v sestavu splošnoizobraževalnih knjižnic. Poleg tega im am o še 113 sam ostojnih d ru štv e n ih knjižnic, ki jih m atične knjižnice vsaj delno osk rb u jejo z lite ra tu ro in jim nudijo strokovno pomoč. Število članov se je povečalo za poprečno 4 °/o, obisk b ra l­ cev za 1 1 % in izposoja lite ra tu re za 13°/o glede na leto 1975 ob enakem štev ilu knjižn ičn ih delavcev k o t leto poprej. K e r smo že nekaj le t neuspešni, ko si prizad ev am o povečati dotok lite ra tu re v knjižnice — izbor je v m nogih m an jših k n již­ nicah še vedno zelo šibek in se o m ejuje p redvsem na n ak u p lepo­ slovja — smo v zadnjem le tu sprožili akcijo, da bi K u ltu rn a skup­ nost Slovenije odkupila več lite ra tu re . S kupščin a K u ltu rn e skup­ nosti Slovenije je akcijo podprla, n jen odbor za knjigo pa jo jc v sodelovanju z republiško m atično službo strokovno in tehnično p ri­ pravil. Za akcijo bo od k u p ljen ih 105 naslovov publikacij, ki so jih založbe p rija v ile za soparticipacijo, v n ak lad i 51.380 kn jig in v vred n o sti 5,239.229 din. Založbe, ki si bodo želele zagotoviti te