URN_NBN_SI_DOC-KFSJSGVP

— knjižni fondi in drug knjižni m aterial: velikost, stru k tu ra, p ri­ ra st itd., — izposojanje k n jig in bralci; število bralcev, sestava itd., — k ad er v knjižnicah, — delovne razm ere v knjižnicah: prostori, velikost prostorov itd., — m aterialn a baza. Delo je bilo to rej pravilno zastav­ ljeno in je bilo zbranih mnogo za­ nim ivih podatkov za znanstvene, ljudske in šolske knjižnice v Srbiji za čas od osvoboditve do 1968 ozi­ rom a do leta 1970. Tako zbran m a­ te rial n aj b i koristil ne sam o srb ­ skim knjižničarjem , tem več tudi k njižničarjem iz drugih republik in to zlasti tistim , k i se u k v arjajo z organizacijo ali pa s statistiko knjižničarstva. K er se zanim am za razvoj sta­ tistik e v knjižničarstvu, sem publi­ kacijo pregledovala predvsem s te strani. Toda žal, ko sem p reb irala in ocenjevala številke o k n jižn ičar­ stv u v S rb iji te r o n ek aterih p ri­ m erjav ah m ed republikam i n a tem področju, sem naletela n a nek atere spodrsljaje, ki jih bom naštela: T ako je n a stran i 12 v tretjem odstavku navedeno, da je bilo v Ju g oslav iji leta 1960 v vseh k njiž­ nicah 25,437.000 knjig, da p a se je ta fond povečal do leta 1968 na 41.548.000 knjig, te r d a je to 63°/o povečanje. Že n a naslednji, 13. strani, v p rvem odstavku pa je trd ite v (ob istih osnovnih števil­ kah), d a znaša povečanje 57 %>. P rav iln o je 63 °/o. V drugem odstavku na stran i 17 je navedeno, da znaša fond v lju d ­ sk ih knjižnicah Jugoslavije 11.598.000 knjig, a n a stran i 12 v tab eli berem o, da m a ša ta fond 12.077.000 knjig. K aj je točno? R azpredelnica n a stran i 21 p ri­ k azuje prim erjavo m ed rep u b lik a­ m i glede števila knjižnic in obsega knjižnega fonda v znanstvenih in strokovnih knjižnicah. Za M akedo­ n ijo je vpisano, d a je leta 1960 im ela 653.000 knjig, leta 1968 pa 465.000 knjig. V drugem odstavku n a isti stran i pa piše, da znaša po­ večanje knjižne zaloge v M akedo­ n iji od 1960 do 1968 29 % — po n a­ vedenih številkah p a se je ven­ d ar zaloga knjig zm anjšala! K o se govori o strokovni u re je ­ nosti znanstvenih in strokovnih knjižnic, zasledim o n a stran i 23 v zadnjem odstavku podatek, da od 364 knjižnic 72 ali 20 %> ni u re je ­ nih. V isti sapi dalje p a navajajo avtorji, da 50 knjižnic ali 13 “/o n i­ m a n iti in v en tarn e knjige, a 221 ali 61 % »nem aju ni avtorski k a ta ­ log, što su osnovne pretpostavke za rad jedne biblioteke«. Torej jih vsaj 61 °/o n i u rejen ih strokovno, a n e le 20 %. N a stran i 31 je navedeno, koliko knjig je posam ezni bralec prečital, ozirom a koliko si jih je izposodil p ri posam eznem obisku. Zanim iva je konstatacija v četrtem odstavku, da so im ele lju d sk e knjižnice v Sloveniji 912.000 bralcev, k a r da je 5 -k rat m anj k ot v Srbiji. K er je n a stran i 24 in 25 navedena k ar d v ak ra t za S rbijo številka 597.695 članov za leto 1970, je trd ite v p rav čudna, saj b i znašalo število b ra l­ cev v S rbiji, če jih je 5 -k rat več kot v Sloveniji, k a r 4,560.000. S ta- tistički godišnjak za leto 1969 pa n av a ja n a stran i 491 za S rbijo ozi­ rom a n jen e lju dske knjižnice 1.113.000 bralcev v letu 1968. Tako, zdaj je zm eda dokončna in v predzadnjem odstavku te stran i lahko le še preberem o rezu ltat te zm ede v trd itv i, da si en bralec v Sloveniji izposodi na leto 2 knjigi, v S rbiji 16 knjig, v BiH 15 knjig itd. In p ri tem nas še av to rji opo­ zarjajo n a stran i 25, da »ne tre b a gubiti iz vida podatak, da n a pod- ru čju SR S rbije im a 21,9 °/o nepis­ menih«. P roblem je v tem , da so av torji zam enjali pojm e: bralec kot oseba, k i redno, toda vsaj en k ra t letno obišče knjižnico, in bralec — ob v sakokratnem obisku v knjižnici. K er vem o iz prakse p ri nas in na 170 K njižnica 16/1972