URN_NBN_SI_DOC-KFSJSGVP
tujem , da si p ri en kratn em obisku bralec izposodi povprečno 2 do 3 knjige, je številka 912.000 sloven skih bralcev-obiskov glede na 2.232.000 izposojenih knjig v letu 1968 (glej S tatistički godišnjak za leto 1969, str. 491) precej točna, saj d aje povprečno 2,4 knjige n a obisk. Ista publikacija (Stat. godišnjak) n av a ja za Srbijo 9,144.000 izposoje nih knjig v ljudskih knjižnicah v letu 1968. K olikokrat so bralci ob iskali knjižnice v Srbiji, da so te knjige od ta m prenesli domov, ne vem. V erjetno bo vsaj približno to čen podatek, k i pravi, da im a Slo v enija 5 -k rat m anj bralcev kot S r bija — potem bi bilo v S rbiji okoli 4.500.000 obiskov. P ri razp ravi o knjižničnih p ro storih so v tabeli n a stran i 48 n a vedeni podatki o obsegu knjižnega fonda, o številu uporabnikov in v e likosti prostorov za leto 1960, 1965 in 1970. Za uporabnike so navedene sledeče številke: leto 1960 — 4,205.000 leto 1965 — 13,711.298 leto 1970 — 21,206.986 V prvem odstavku pod tabelo pi še, da je v desetih letih naraslo število uporabnikov za 8,001.986 ali za 504 %>. D ejanska razlika m ed leti 1960 in 1970 pa je 17,001.986 ali 404 «V». B ojim se, d a to niso vse nedo slednosti in netočnosti in d a bi se ob natančnejšem pregledu še kaj našlo. Skoda, da sestavljalci te a n a lize niso upoštevali starega pravila statistike, ki pravi, da se sleherna im provizacija in netočnost n a tem področju hudo m aščuje, k er daje neuporabne rezu ltate in je tako ves tru d zam an. „ ._ Milka Grgič K njižnica 16/1972 171
RkJQdWJsaXNoZXIy