URN_NBN_SI_DOC-KPYSZ33Q

2 dnevna@vecer.com V ZARISCU torek, 1. februarja 2011 Peter Toš: "Sodim, da bi bilo treba pozvati Mubarakov režim k odhodu z oblasti. Če zaradi prepletenosti odnosov tega ne morejo storiti ZDA, bi to morala čim prej storiti EU. Stališče Slovenije v tej razpravi bi moralo biti na strani naroda in ne osovraženega voditelja ter njegovih prisklednikov." (Tit Košir) "Zaključuje se pomembno zgodovinsko obdobje" DANES Vojislav Bercko Ostati ali oditi Teden dni mineva, odkar so se razjarjeni prebivalci Egipta zgrnili na trge in ulice z zahtevo po odstopu nekdaj priljubljenega, zdaj pa osovraženega predsednika Hosnija Mubaraka. Mrtve štejejo v desetinah ali stotinah, ranjene v tisočih. Država, ki je veljala za eno naprednejših - in demokratičnej- ših - v arabskem svetu, pa je potonila v kaos, ki je globlji od Sueškega prekopa. Mubarak, na oblasti že dobrih trideset let od atentata na svojega predhodnika Anvarja el Sadata, zagotovo ni domokratični predsednik, toda tam, kjer imajo mnogi njegovi kolegi iz Severne Afrike in Bližnjega vzhoda sovražnike, ima egiptovski despot, ki ga mnogi označujejo kar za novodobnega faraona, kup zaveznikov. V prvi vrsti so to Združene države Amerike, ki egiptovski vojski zagotavljajo 1,3 milijarde dolarjev pomoči letno, v drugi pa Izrael, s katerim ima Egipt poleg Jordanije kot edina od sosednjih držav uveljavljen mirovni sporazum. V tretjo sodijo Velika Britanija, Francija in druge evropske države, ki se kljub kolonizatorski preteklosti tačas požvižgajo na razmere v Egiptu, če ne bi imele interesov v Sueškem prekopu in na svetovnih borzah. Vsemu naštetemu je mogoče pripisati sorazmerno mlačen odziv mednarodne skupnosti na egiptovsko krizo. Če je svet odločno obsojal nasilje v Tuniziji, je zdaj neodločen. V izjavah ameriškega predsednika Baracka Obame in britanskega premiera Davida Camerona je sicer mogoče razbrati željo po tem, da Mubarak zapusti državo, ki jo vodi, toda v diplomatskem leporečju so ga pozvali le k temu, da naj konflikte s protestniki reši brez nasilja. Kar bi lahko predsedniški rokohitrec iz Kaira razumel tudi tako, da je to opravil z menjavo vlade. Še šibkeje se je odzvala Evropska unija. Pravzaprav se ni odzvala. Leporečje v Bruslju ne pomeni nič. Toda takšna je vloga EU tudi pri drugih bližnjevzhodnih ali afriških zapletih. Nikomur se noče zameriti, saj niti sama ne ve, ali je upoštevanja vredna sila na diplomatskem parketu ali ne. Zato se zdi, da je usoda Egipta v rokah Egipčanov. To je na Bližnjem vzhodu redkost. Vsi čakajo, na katero stran se bo postavila egiptovska vojska, potem pa bodo ugotavljali, kaj je bilo prav in kaj ne. Vojska je sinoči sicer zagotovila, da ne bo uporabi- la sile proti protestnikom. Če bo obljubo uresničila, lahko Mubarak le še odide. V tujino in zgodovino. To, daje- sodnik ostal bre-z imunitete-, pri nas ne- bi sme-la biti glavna ve-st; bila bi, če- bi jo dobil! LE-VO SPODAJ Peter Toš, nekdanji slovenski veleposlanik v Egiptu, o ljudskem uporu v te-j državi MATIJA STE-PIŠNIK Peter Toš, predsednik kluba bivših dip- lomatov, je velik del svoje kariere služ- boval na Bližnjem vzhodu. Najprej kot veleposlanik v Egiptu, potem kot vele- poslanik v Izraelu. V Sloveniji verjetno ni človeka, ki bi iz prve roke vedel toli- ko o razmerah na Bližnjem vzhodu. Smo v Egiptu priča nadaljevanju ne- ustavljivega procesa, vstaje za demo- kracijo, "od spodaj navzgor", ki ga je sprožila kriza, ki je udarila tudi po teh nedemokratičnih režimih? Upor je Iranu še uspelo zadušiti, v Tu- niziji in, kakor kaže, v Egiptu pa ne več. V arabskem svetu, kjer marsik- je brutalno teptajo človekove pravi- ce, demokracije ni mogoče vsaditi z "uvozom", kot so to počeli Američa- ni v Iraku in Afganistanu? "Masovni upor ljudstva zoper skorum- pirano oblast v Tuniziji se nezadržno širi v države Magreba in v druge drža- ve arabskega sveta. Gre za upor množic ne glede na njihovo versko ali politič- no pripadnost. Tega upora ni sprožila le trenutna gospodarska kriza, tem- več ima širše vzroke. Ti so se nabirali skozi desetletja. Konec oblasti nekda- njih kolonialnih sil v delu sveta in na kontinentu Afrike vstopa v svoje novo zaključno obdobje. Tako imenovani de- mokratični režimi v teh državah, se- veda ne brez pomembnih razlik med njimi, so se pričeli nezadržno rušiti. Ljudskim množicam je dovolj represiv- nih državnih aparatov, ki kratijo člove- kove pravice in svoboščine in s prisilo vzdržujejo svojo oblast. Dogajanje v Tu- niziji in danes v Egiptu ne bo brez po- sledic tudi za celotno regijo Bližnjega vzhoda, vključno z Iranom, Afganista- nom in Pakistanom. Tudi tukaj gre za režime, ki so odtujeni ljudem, ki svojo oblast vzdržujejo z nasilnim uveljavlja- njem verskih dogem oziroma s podpo- ro nekdanjih velesil blokovske delitve sveta. S tem, kar se dogaja danes na se- veru Afrike, se zaključuje pomembno zgodovinsko obdobje dokončne uki- nitve pokolonialnega ali novega ne- okolonialnega vpliva v teh državah, ki je slepo podpiral avtokratske nede- mokratične režime, ki so za ceno kon- tinuitete svoje oblasti ščitili tudi tuje interese." Kako se bo končalo, kaj prognozi- rate? Bo Mubarak sestopil sam, bo tekla kri za reforme, za demokrati- zacijo? Bo ključna odločitev vojske, ali bo ostala na strani režima ali bo prestopila k ljudstvu? "Kot napovedujejo razmere v Kairu in drugih egiptovskih mestih, bo pred- sednik Mubarak odstopil in poiskal svoj politični azil v tujini. Današnja stopnja civilizacijske razvitosti sveta, izpostavljenost prizadevanj za uresni- čevanje človekovih pravic in svoboš- čin nobenemu treznemu politiku, h katerim kljub hudim napakam šte- jem tudi Mubaraka, ne dovoljuje pono- vitev krvavega masovnega obračuna z veliko nezadovoljno večino naroda, ki se upira nadaljevanju sedanjih raz- mer. Zato krvave zadušitve demonstra- cij ne pričakujem. Obžalujem pa, da se vsi zahodni politiki izogibajo zahtevi, da Mubarak odide. V tem izmikanju se kaže vsa zlaganost dosedanje poli- tike ZDA ter tudi EU do teh držav, ki so bile za vsakoletno denarno pomoč in podporo pripravljene zagovarjati njihove poglavitne interese v tej regi- ji. To je bila dvostranska igra: razviti Zahod je za obrambo svojih gospodar- skih in političnih interesov mižal pred kratenjem svoboščin in pravic, ponarejanjem rezultatov volitev in tem režimom dajal polno podporo tako v dvostranskih kot tudi v multila- teralnih odnosih. Kršenje svobode in človekovih pravic v teh državah pra- viloma ni bilo deležno mednarodne obsodbe. Pri oceni možnega razvoja vloge egiptovske vojske je treba upoš- tevati, da gre za naborniško vojsko in poklicni oficirski aparat. Prepričan sem, da mladi nepoklicni vojaki tudi v prihodnje ne bodo sledili ukazom za krvavo zatrtje demonstracij." Zaprti brez pravičnega sojenja Kakšni so vaši spomini na Mubaraka iz časov, ko ste bili veleposlanik? "V času mojega službovanja v Egiptu ni bilo zaznati resnejšega in vsesploš- nega nezadovoljstva s predsednikom Mubarakom in njegovo stranko. Svoje nezadovoljstvo so izkazovale le prepo- vedane opozicijske organizacije. Mu- barakov režim je najostreje kritiziralo Muslimansko bratstvo, največja opozi- cijska organizacija v Egiptu. Toda tega gibanja ni mogoče istovetiti z Al Kai- do in drugimi terorističnimi gibanji v sodobnem svetu. Med pripadniki in podporniki tega gibanja je precejšnje število univerzitetnih profesorjev in študentov, zdravnikov, novinarjev in drugih intelektualcev. Širokega giba- nja Muslimanskega bratstva tudi ni mogoče poistovetiti z m a j h n im mi- litantnim krilom, ki si za svoje tero- ristične akcije prilašča to ime. Poleg Muslimanskega bratstva pa v Egiptu prav tako nelegalno deluje tudi več sekularnih političnih gibanj, ki v zad- njem obdobju pridobivajo vse večje število privržencev. Že med m o j im službovanjem, od septembra 1993 do oktobra 1997, je bil ob vsakokratnih volitvah oster spopad režima s pripad- niki teh organizacij, vključno s smr- tnimi žrtvami. Postavljala se je ostra zahteva po prenehanju oblastnega monopola zgolj ene politične stranke, Narodne demokratične stranke, zah- teva, da se poleg predsednika izvoli tudi podpredsednik države, čemur se je Mubarak ob želji, da ga po sirskem in korejskem vzoru nasledi njegov sin, odločno upiral, in da se takoj prekine 'izredno stanje v državi' (v veljavi vse od umora Sadata), kar je režimu omo- gočalo, da je brezpravno zapiral poli- tične nasprotnike in jim sodil pred vojaškimi sodišči, odgovornimi obla- sti in vrhovnemu poveljniku. Že tedaj se je nejavno ocenjevalo, da ima režim več deset tisoč zaprtih političnih za- pornikov, med njimi pa največ takih, ki so zaprti brez sodnega postopka." Novi vodja za novi Egipt Je Mohamed El Baradej, Nobelov nagrajenec za mir, legitimni vodja vstaje, nosilec opozicije, "novega" Egipta? "El Baradej, ki vse od vrnitve v do- movino ponuja svojo vodilno vlogo Egipčanom, je gotovo eden možnih kandidatov za prevzem vodilne vloge v tej državi. Toda v Egiptu je več zna- nih imen in osebnosti, ki bi ob podpo- ri volivcev lahko prevzeli to vlogo. Kljub temu da je bil zunanji minister v Mubarakovem obdobju, ne gre poza- biti na Amra Muso, sedanjega general- nega sekretarja Arabske lige, ki ga je Mubarak zaradi priljubljenosti pri lju- deh odstranil na ugledno mesto brez p o m e m b n e ga notranjepolitičnega vpliva. In takšnih osebnosti bi lahko našteli še več, ne nazadnje tudi vodi- telje že omenjenih političnih gibanj vključno s sindikati. Osebno pa oce- njujem, da bi El Baradej bil pravi vo- ditelj Egipta v njegovo novo razvojno obdobje." ZDA, pa tudi EU, so udarile po nede- mokratičnih režimih v Iraku, Afgani- stanu, v Iranu, Severni Koreji ... Pri Mubaraka imajo težave že s tem, da se opredelijo, ali gre za diktatorja, Obama in Clintonova se konec tedna v medijih nista izrekla, da je čas, da gre. V ozadju so pač interesi, predv- sem zaradi neposredne bližine Izra- ela, Mubaraka je Zahod podpiral, ga oboroževal ... Kako bi Zahod moral reagirati? "Poziv ZDA Mubaraku, naj odstopi, ute- meljen na kritiki delovanja njegove- ga režima, bi pred svetovno javnostjo razkril vso dvoličnost in nenačelnost preteklih odnosov s tem voditeljem. V očeh ZDA in tudi EU je Egipt z Mu- barakom veljal za branik pred prodo- rom islamskega fundamentalizma, za največjega arabskega prevajalca ame- riško-judovskih interesov v bližnjevz- hodni mirovni proces in z vsem tem za vzdrževalca statusa quo v tem delu sveta, kar je bilo v interesu tako ZDA kot EU. Severni Afriki svobode in de- mokracije ne bo treba uvažati iz za- hodnega sveta. Narodi, ki so sprožili ta val protesta, si bodo svoje parlamen- te in vlade izbirali sami. Dosedanje sprenevedanje glede zamenjave na vrhu Egipta je voda na mlin tistim skrajnim silam v tej izmučeni državi, ki menijo, da lahko z represijo vzdr- žijo pritisk množic za spremembe. Takšno ravnanje lahko zato povzroči le nove zaostritve in namesto doseda- njih nekaj več kot sto tisoče mrtvih de- monstrantov, ki bodo prej ko slej tudi v Egiptu deležni trajnega spomina za svoje herojstvo. Sodim, da bi bilo mnogo pravilneje, pozvati režim k odhodu z oblasti in čim prej vzpostavi- ti konstruktivno sodelovanje s pogla- vitnimi voditelji jutrišnjega Egipta. Če zaradi prepletenosti odnosov tega ne morejo storiti ZDA, bi to morala čim prej storiti EU. Stališče Slovenije v tej razpravi bi moralo biti vsekakor na strani naroda in ne osovraženega vo- ditelja ter njegovih prisklednikov." Loto Izžrebane številke 9. kroga igre na srečo loto: 8, 18, 19, 25, 34, 35, 38 in dodatna 20. Sedmica ni bila izžrebana. LOTKO: 490035 Lotko 6 ni bil izžreban. LOTO PLUS: 15, 17, 24, 25, 26, 34, 36 in dodatna 2. Dobitek 7 plus ni bil izžreban.