URN_NBN_SI_DOC-KSSHGSLB

disk, ki je v (marsičem tako dru­ gačna oti drugih slovenskih. No­ bena druga slovenska dežela ne pozna toliko različnega tiska, to­ likšne ilegale v normalnih časih, tolikšne strankarske razvejanosti, kalkor prav Primorska. In vendar je bilo potrebno, da se že enkrat nekoliko osvetli ta zamotana štre­ na, to skoroda neprehodno grmov­ je. In vsak, kdor sii je krčil pot skozi to džunglo zgodovinskih po­ datkov, posebej še za periodika, ve, kaj to pomeni. Roke! sem, da je ublikiacija lop prispevek in to ljub temu, da »e bo ocena usta­ lila prvenstveno pri njenih po­ m anjkljivostih in napakah, medtem ko bo morda njene dobre lastnosti kom ajda mimogrede omenila. Rav­ no v tem, da ocena ne navaja po­ drobneje vseh novih podatkov in nimcrko v, čeprav bi nekateri več ot zaslužili, da bi se oh njih usta­ vili, navaja pa pomanjkljivosti, de­ la avtorjema, delno krivico, vendar le za publiko ali za bralca, ki ni od stroke ali vsaj nd z njo tesneje povezan. Vsem drugim pa, sem prepričan, bodo vse pridobitve no­ vega pregleda im popisa dovolj zgovorno pričale, da je biiil vreden trud in da se je več kot obresto­ valo iskanje in brskanje (ki zares ni bilo majhno, saj je vsaj delno tudi pisec ocene bil priča temu »itežaštvu«). Nepopolnosti, pom anj­ kljivosti ali napake, (ki jih publi­ kacija ima, pa so Je dokaz o ne­ popolnosti vsakega človeškega dela. Vilharjev Prerez zgodovine slo­ venskih knjižnic in knjižničarstva na Primorskem obsega s povzetkom v italijanščini str. 5—24 publika­ cije. Kakor je razvidno iz napisa­ nega, je biilo avtorju n a tem, da poda kratek očrt ali razvojno lini­ jo slovenskega knjižničnega živilje- nja in delovanja na Primorskem, To mu je tudi bolj ali m anj uspe­ lo. Članek je podprt z dokumen­ tacijo, ki je včasih zanimiva in za stroko pnav poučna. Od prvih skromnih začetkov slovenskega knjižničarstva na Primorskem pre­ skoči skoraj od sedemdesetih let preteklega stoletja k ar v prvo de­ setletje novega stoletja, ki ga ozna­ čuje za dobo prvih trdnih korakov na tem poliju. In res, ko ne bi bilo tako cvetočega kulturnega življe­ nja pred prvo svetovno vojno, bi taikoj po njej skoraj ne -imeli kaj prijeti v roke, ne imeli kje začeti z detlom. Sledi obdobje po prvi sve­ tovni vojni, okupacija Primorske po Italijanih, načrtno zatiranje na­ šega življa, slovenske besede in knjige, ki saga tja v leto 1928, usodni začetek tega leta, ko je ra­ zen dveh, treh malenkostnih izjem, moralo prenehati vse, kair je dotlej izhajalo. Zanimiv je tudi iasek, ki ga pisec članka daje v ilustracijo, kako klavrno je skušal fašistični režim nadomestiti slovensko knjigo z italijansko. Nekoliko prehiter je m orda tudi skok, ki ga napravi za prva leta po osvoboditvi, kajti vsaj za leto 1948 imamo že splošne sta­ tistične preglede takratnega mini­ strstva, iki jih je kasneje objavili B. Gerlanc in obdelal obdobje do leta 1955. Iz navedenega je razvidno, da je avtor razprave morda prema­ lo pozornosti posvetil starejšim ob­ dobjem; na vsak način pa je ta očitek upravičen glede širokega obravnavanja dveh študijskih knjižnic. V orisu namreč ti dve knjižnici preveč izstopata, čeprav so druge za razvoj ljudskega knjiž­ ničarstva važnejše (Idrija, Tolmin, Sežana, Ajdovščina, Postojna; ta slednja še posebej, ker je bila še pred leti študijskega značaja in ima še danes, čeprav kot ljudska knjižnica, strokovne in znanstve­ ne fonde). Kot omenjeno, obrav­ nava avtor najprej ustanovitev in desetletno delo in rast Studijske knjižnice v Kopru, nato še Studij­ ske knjižnice v Gorici. Videti je, da je za koprsko razpolagal z bolj­ šimi in iizčrpnejšimi viri, medtem ko so mu bili goriški bolj odmak-