URN_NBN_SI_DOC-KSSHGSLB

njeni. Sicer pa je treba koprsko knjižnico na vsak način bolj upo­ števati tudi zairadi bogastva fon­ dov in mordia tudi njene funkcio­ nalnosti, kakor gre novogoriški več­ je zanimanje in skrb zaradi njene­ ga materialnega životairjenja. V Vil­ harjevem članku srečamo nekaij po­ datkov, ki jih je dokumentiral z Gabrščkom, ki pa ni vedno in do­ volj zanesljiv. Tako navaja za ustanovitev ajdotvske čitalnice da­ tum 17. april, Costa pai ima v Le­ topisu Matice Slovenske 22. febru­ ar; ustanovitev knjižnice Nairodne prosvete v Gorici staivi v leto 1905, Gerlanc pa v 1904; ne pove nič o takih knjižnicah, kat je bila ajdov­ ska Lavričeva knjižnica, ustanov­ ljena v začetku stoletja, dalje, kam so se zatekle knjige po letih slane (»tr. 10), kako so jih bralna -in či- tallniška društva razdelila med za­ upne bralce, ti pa so jili skrivali po podstrešjih ali dajali iz roke v roko zanesljivim, ponekod pa so se zatekle tudi pod okrilje župnišč, kjer so nosile finmo in pečat žup­ nišča, bile pa so prave ljudske knjižnice (prim.: pisatelj Jože Abram je kot sveloluoijski župnik skrbel 'za eno takih knjižnic, izpo­ sojala pa je domača učiteljica). Knjige so kasneje, ko tak a dejav­ nost tuidii pod firmo cerkve ni bila več mogoča, razdelili med zaupne ljudi (danes dobiš knjige s tako čaistljivo zgodovin o pri Odpadu!) Nič ni omenjena kn jižnica v Podra­ gi, o kaiteri že leta 1870 poroča Gosta, da je imela nad 350 knjig! Zanimivo je tudi dejstvo, da so se primorski duhovnika v tem času živo zavedali velike narodne odgo­ vornosti in skrbeli za knjižnice, za njihovo redno delovanje in ureje­ nost (prim. navodila tomajskoga župnika mons. Albina Kjudira O urejevanju knjižnic v stanovskem glasilu Zborniku svečenikov Sv. Pavla VI, 1926, št. t —20- Nekam čudno se po lotu 1945 izm akne del ozemlja, na katerem je avtor vse do za čet/ka druge svetovne vojne sprem ljal kulturno in s tem knjiž­ nično rast. Gre za ozemlje, ki je po Londonskem sporazumu pri­ padlo Italiji. Treba bi bilo o njem nekaj napisati, prikazati stanje, pa naj bi bila to beseda obtožbe, po­ livale ali zaskrbljenosti. Na Gori­ škem, ki je pod Italijo, moramo ugotoviti dve smeri reševanja sploš­ nega vprašanja prosvete in kultu­ re, v katerem je vključeno tudi de­ lovanje Iknjiižinic. iPnva bi bila uradna skrb diržave za narodno manjšino', bolje, vsaj nekakšno upo­ števanje te manjšine. Tako razpo­ šilja Drižavma; knjižnica s svojo potujočo knjižnico v občine, ki so uradno priiznaine kot dvojezične, tudi knjige v slovenskem jeziku. Po druigi strami pa so si lastne slo­ venske knjižnice ustvarile (razne zveze, organizacije, klubi in šolske ustanove s slovenskim učnim jezi­ kom. Na Tržaškem bo tudi kaj podobnega, le da nimam pri rok ah nikakršnih točnih podatkov. Na vsak način bi iiz obravnavanja ni­ kakor ne smela izpasti Narodna in študijska knjižnica v Trstu s svo­ jim bogatim fondom, saj pomeni edino močno kulturno žarišče za zamejske Slovence v Italiji. Kot prvi splošni pregled knjiž­ nic in knjižničarstva na Primor­ skem pomeni Vilharjev oris prav dmiber prispevek, mimo katerega ne bo mogel nihče, ki bo kasneje o tem pisali, čeprav ima članek, kot sem že tu in tam zgoraj omenil, kako pomanjkljivost, in sicer zato, ker je bil prvotno pisan kot referat za zborovanje Društva bibliotekarjev Slovenije, pa je v njem težnja, da boillj na široko prikaže zadnje obdobje, preteklost na v bolj suro­ vih črtah. Strani 25—<lili2 zavzema prispevek Šalamunove Slovensko primorsko časopisje, Zgodovinski pregled in bibliografski opis. K ar je bilo uvo­ doma rečeno za oba sestavka v knjigi, veflja še posebej za ta dnu-