URN_NBN_SI_DOC-L0QLDLII

v NDR«. Prim erja tehnične in eko­ nom ske prednosti 14 sistem ov dvigal in 13 transportnih naprav. Analiza po­ kaže, da im a sodobna m odularna knjižnica, ki im a velik del fonda ali celo celotni fond v prostem pristopu, znatno prednost pred klasično trodel- no knjižnico, saj ne potrebuje kom ­ pliciranih transportnih naprav, am pak zadostujejo običajna osebna in tovor­ na dvigala. Globoko v problem , s katerim se intenzivno ukvarjajo vse dežele, pa seže G. Schwarz z razpravo »Skladi­ ščenje malo uporabljane literature«. Visok procent zastarelega fonda se odraža na delo knjižnic negativno tako v ekonomskem kot organizacijskem oziru. A rhiviranje m ilijonskih knjiž­ nih skladov zahteva ogrom na sredstva za prostore, oprem o, naprave za ob­ veščanje in tran sp o rt ter za osebje v knjižnicah. Ze pred leti je O. Tyszko opozarjal: ».. . nobena knjižnica ni upravičena zahtevati nove zgradbe, dokler ne dokaže, da je izločila iz svojih fondov m aso zastarele litera­ ture«. Rešitev vprašanja o zastaranem fondu bo v bližnji bodočnosti zahte­ vala kom pleks ukrepov: prenos dolo­ čenih kategorij literature na m ikro­ film, postavitev obsežne zbirke perio­ dike pri Nemški državni biblioteki, ureditev skladiščnih bibliotek in uva­ janje strogo profiliranega nakupa tudi za starejšo literaturo. V NDR so po večletnih razpravah vsa vodstva bibliotek prepričana, da je poplavo literature možno rešiti le z vzajemno organizacijo. Saj je samo v šestih univerzitetnih knjižnicah po približni ocenitvi 3,5 milijonov zasta­ ranih knjig. R azpravljajo le še o raz­ ličnih organizacijskih m ožnostih skla­ diščenja teh m ilijonskih fondov. Vsaka taka organizacijska oblika bo m orala upoštevati te bibliotekarske zahteve: 1. arhiviranje celotne knjižne produk­ cije, ne samo znanstvene; 2. kvaliteta skladiščenja ne sme biti slabša kot v skladiščih univerzitetnih knjižnic; 3. čas med naročilom in izročitvijo k nji­ ge ne sme prekoračiti do sedaj m ed­ narodno priporočenih 48 ur; zato je potrebna centralna lega in dobra pro­ m etna povezanost skladiščne biblio­ teke; biblioteka m ora im eti telex in reprografske aparate; 4. važen je tudi ekonomski princip; priporočljivo je izločiti dvojnice, knjige obdelati na najbolj enostaven način, postaviti jih po form atu in za zgradbo poiskati najbolj ekonomično izvedbo. Izčrpne opise posam eznih organi­ zacijskih variant je Schwarz podkre­ pil z natančnim i izračuni in dokazal, da je najbolj ekonomično centralno skladiščenje za vso NDR. Na koncu se dotakne še posebej težkega vprašanja — m etode za izločanje zastarele lite­ rature. Da dosežemo utem eljeno in obenem racionalno izločanje, so po­ trebne obsežne analize. Na m etodi izločanja bo tudi težišče raziskav v prihodnjih letih. M ednarodni rezul­ tati teh razprav so pokazali, da vsaj za splošno znanstvene knjižnice ni kriterijev, ki bi im eli splošno veljavo. Neraziskano, a zelo pereče področ­ je v bibliotekah je tudi analiza po­ trebnega nakupa knjig. Od tega je v m arsičem odvisen nadaljnji razvoj vsakega bibliotečnega sistem a in vsa­ ke posamezne knjižnice. Še vedno dopolnjujem o v znanstvenih knjižni­ cah svoje fonde brez raziskav in brez kontrole, čeprav bi v stoletju p lanira­ nja m orali uporabljati statistično re­ prezentativno metodo in si p ri socio­ logiji izposoditi metodo vprašalnikov. Predloge za raziskave v tej sm eri je izdelal G. Meyer v svojem članku »K m etodiki analize potrebne literature«. Za jugoslovanske bibliotekarje je poučen pregled o stanju elektronike v bibliotekah NDR, ali bolje rečeno, o pripravah nanjo. Nemci so se štu­ dija elektronike v knjižnicah lotili z njim lastno natančnostjo. Avtorica Renate Ludwig poroča o razdelitvi raziskovalnih nalog med metodičnim centrom za znanstvene knjižnice in sekcijo za računsko tehniko in obde­ lavo podatkov na Karl-Marxovi uni­ verzi v Leipzigu. 2e v začetnem sta­ diju raziskav se jasno kaže, da bi bilo tesno m ednarodno povezovanje na tem področju več kot potrebno. 191