URN_NBN_SI_DOC-L5DAWMPZ
zm anjšali števila osebja, le delo teče hitreje in bolj sistematično. Zanimiv je tudi članek: Pomoč Fi rencam ; J. Stummvoll poroča o avstrijski pomoči po poplavah 4. no vembra 1966; Avstrija je prevzela v restavriranje knjige in rokopise (3000 del), precejšen del zbirke renesanč nih plastik in orožja ter tapiserije in tekstil. E. Casamassima, direktor Osrednje narodne knjižnice v Firen cah pa nas seznani s podrobnim sred njeročnim in dolgoročnim obnovitve nim programom. Med drugim gradivom naj bežno omenim otvoritvene govore ob raz stavi »Zakladi in dragocenosti avstrij ske nacionalne knjižnice« ter zgodo vinske članke, v katerih piše E. Tren- kel o vojvodi Albrehtu III. kot zbi ralcu knjig, W. Hube se spomni 40- letnice M ednarodnega esperantskega muzeja, O. Vogel pa oriše zgodovino biblioteke Teresiane in njenih biblio tekarjev. — V rubriki »Iz avstrijskih bibliotek« sta zanimivi dve pismi. V prvem piše G. H am ann o pomenu avstrijske nacionalne knjižnice in njene kartografske zbirke, v drugem pa izvemo o izdelavi letne statistike graške univerzitetne knjižnice v ra čunskem centru. Ta center je obsežno gradivo, ki je prej zaposlilo tri ljudi za deset dni, obdelal v treh dneh brez napake. — V vsaki številki je ob javljena tudi četrtletna bibliografija bibliotekarskih del ter druge stalne rubrike (poročila, kongresi, zborova nja itd.). „„ . .. . . . M a jd a Ujčič 138
RkJQdWJsaXNoZXIy