URN_NBN_SI_DOC-LBUP0HOX

skega delavca, oziroma kadar šteje šola več kot šesto učencev, dva knjižničarska delavca, in sicer višjega knjižničarja ali bibliotekarja in knjižničarja ali knjižničar- skega manipulanta... Splošno-izobraževalne knjižnice izpolnjujejo pogoje za začetek dela, če imajo najmanj dva knjižničarska delavca (8.člen). To zakonsko določilo lahko jemljemo kot pozitivno tudi v primeru SIK-ov za manjšine, ker zagotavlja strokovni minimum, ki ga knjižnica potrebuje za opravljanje svojega dela. Vendar bi tak strokovni minimum v primeru manjšine lahko predstavljal določeno oviro, kajti zagotavljanje ustreznih kadrov je pogosto zelo težko, predvsem zaradi manjšega števila populacije, ki naj bi obvladala zelo speci- fično stroko (bibliotekarstvo, jezika okolja itn.). V tej luči bi pogoj o najmanj dveh knjižničnih delavcih lahko predstavljal določeno oviro pri pobudah za začetek delovanja knjižnice. Vendar, ponavljam, obstoječi normativ dejansko zagotavlja najnujnejšo stro- kovno podlago za začetek delovanja tudi knjižnice manjšine in je v taki luči ustrezen in dobrodošel in od njega ne bi smeli odstopati, razen v zares izjemnih primerih 4.2 Šolske knjižnice V osnovni aH srednji šoli z do 20 oddelki je potreben 1 knjižničar. V osnovni ali srednji šoli z nad 20 oddelki opravljata delo 2 knjižničarja. V praksi to pomeni, da se šolskim knjižnicam manjšine zagotavlja 1 knjiž- ničar ne glede na število oddelkov (praviloma je to manj kot 20), kar je vsekakor vzpodbudno. Prej žal ni bilo tako, saj so zaradi majhnega števila oddelkov in učencev na nekaterih italijanskih šolah morali imeti najmanj 20.000 knjižničnih enot, da so lahko zaposlili enega bibliotekarja. To je zelo negativno vplivalo na knjižnični fond samih knjižnic, ki so se tako spre- menile v skladišča. Žal je ta strah pred premajhnim knjižničnim fondom, ki naj bi šoli zagotavljal bibliotekarja, prisoten še danes. V večini knjižnic na italijanskih šolah na Obali se še vedno neradi lotevajo odpisa, če se ga sploh. Knjižne police so prenatrpane, balasta je veliko in nasploh imajo take knjiž- nice zelo neurejeno podobo. To je konkreten primer, kam lahko pripeljejo dvoumna ali neustrezna zakonska določila in normativi.