URN_NBN_SI_DOC-LCGWCRUQ

knjižnicah zastarela, je tudi razum ­ ljivo, da je njih izposoja tako nizka. N asprotno se pa zelo veliko rabijo priročniki, knjige, ki dajejo bralcem konkretne odgovore in nasvete v raz­ nih življenjskih situacijah, in pa lite­ ratu ra na m eji m ed beletrijo in po­ ljudno znanostjo. V tej sm eri bi bilo torej treba izpopolnjevati neleposlov- ne fonde, da bi njihovo uporabnost povečali. O inform acijski službi piše M. Manteufflowa: »Inform acijska služba v Narodni knjižnici in njeno sodelo­ vanje s knjižnicam i na terenu«. Infor­ m acijska služba je ena izmed bistve­ nih nalog današnje knjižnice, tako tudi N arodne knjižnice v Varšavi. Viri za inform acije, s katerim i razpolaga knjižnica, so: katalogi, abecedni im en­ ski, sistem atični in stvarni, dalje ka­ talogi specialnih zbirk in centralni ka­ talogi; od teh izhaja Centralni kata­ log inozem skih knjig že od leta 1958 štirik rat letno v treh strokovnih seri­ jah. Bibliografski inštitut pri knjižni­ ci izdaja poljsko nacionalno bibliogra­ fijo v treh serijah: knjige, periodika in zborniki te r bibliografija vsebine časopisov. Pomem ben vir za inform a­ cije je tudi poljska bibliografija XX. stoletja, ki je pripravljena za tisk. Od leta 1951 dela p ri N arodni knjižnici In štitu t za znanstveno inform acijo, vendar dajejo inform acije neposred­ no tudi drugi oddelki knjižnice. Kljub lastnim bogatim virom pa m ora Na­ rodna knjižnica pri dajanju inform a­ cij iskati pomoči še p ri drugih knjiž­ nicah. Zanimiv je članek J. Kolodziejske: »Metode p ri raziskovanju bralcev«. Na Poljskem im a raziskovanje bral­ cev že 70-letno tradicijo. Prva dela s tega področja so bila tesno povezana s pedagogiko, proučevala so le odnos otrok in m ladine do knjige. Med obe­ m a vojnam a se je ta sm er nadaljeva­ la, poleg nje so raziskovali predvsem psihološke tipe bralcev in njihov od­ nos do raznih tipov avtorjev pa tudi vpliv okolja na bralca. Po drugi sve­ tovni vojni se je težišče zanim anja preneslo na družbene aspekte bralstva. Delo sta prevzela inštitut »Czytelnik« (= bralec), ustanovljen 1945, in »Dr­ žavni inštitut knjige« (1946). V letih 1949—1955 sta oba prenehala z delom. Leta 1955 je bil v okviru Narodne knjižnice ustanovljen »Inštitut knjige in bralcev« in delo se je obnovilo. Mnogi knjižničarji pa dvomijo o prak­ tični vrednosti rezultatov pri razisko­ vanju bralcev. Zato je treba to raz­ iskovanje m ed knjižničarji popularizi­ rati in prepričali se bodo o koristno­ sti tega dela. Tradicionalna m etoda je analiza knjižnice z vso njeno doku­ m entacijo; drugi dve m etodi sta še intervju in anketa; ta dva najbolje opravi sam knjižničar, ki je z bralcem v stalnem stiku. Izsledki teh raziskav v določeni knjižnici bodo mnogo p ri­ pomogli k izboljšanju dela v njej. Marko Kranjec 153