URN_NBN_SI_DOC-LCZ5YFTZ

1000 p ostelj. Da b i knjižnice res o prav ljale zastavljene naloge, so Belgijci izredno stro g i p ri izbiri kn jižn ičarjev v teh knjižnicah; poleg stro k o v n ih k n jižničarskih kvalifikacij m o rajo op raviti še poseben tečaj za delo v b olniških in zdraviliških knjižnicah. N ajtežje delo p a je izbira knjig, zakaj že ena sam a knjiga, ki bi bolnika n av ajala k razm išljan ju o njegovi bolezni, bi zelo k v arno vplivala n a bolnikovo zdravje. Zato o b sta ja v Belgiji posebn a k o m isija za izbor p rim e rn ih k n jig za bibiio- th erap ijo . K om isijo sestav ljajo izkušeni k n jižn ičarji in zdravniki. Od­ b ran e knjige so leposlovne, od p rav ljic do m o d em ih rom anov. Da bi im eli od tak ih knjižnic čim več k oristi, o rg an izirajo Čehi in Slovaki b raln e krožke in v n jih raz p ra v lja jo o p reb ra n ih knjigah. N avadno vodi take krožke k a r bolnik, ki je tik p red o d pu stom iz zdravilišča. K njižnice za bolnišnice in zdravilišča so n a Č ehoslovaškem p redp isan e z zakonom . S estoje iz dveh delov: iz stro k ov n ega za osebje ustanove in leposlovnega, ki je posebej o d b ran za nam ene b iblio th erapije. Čehi in Slovaki so svoje knjižnice oplem enitili še z d isko tek am i klasične in m o d em e glasbe. G lasba vzbuja razpoloženje, b u di fantazijo in se poleg b ra n ja p rim e rn ih k n jig uspešno vklju ču je v b ib lio th erap ijo . Biblio- th e ra p ija si tu d i v m nogih dru g ih državah uspešno u tira p o t in zavzem a že bistveni del celotnega zd ravljenja. Z ato bi bilo prav, da bi tu d i naše zdraviliške knjižnice sledile tej poti. V slovenskih term aln ih in m in eralnih zdraviliščih so bile knjižnice že p re d prv o svetovno vojno. V sebovale so leposlovje in tu d i periodiko v slovenskem in nem škem jeziku, k aterim a se je m ed obem a vojn am a p rid rž ila še srb o h rv a šk a literatu ra . M ed drugo svetovno vojno so bile vse te knjižnice uničene ali raznesene in žal se v n jih ni o h ran ila niti lite ra tu ra , ki so jo za svojo p rop ag and o izd ajala zdravilišča sam a. T akoj po letu 1945 so v zdraviliščih začeli z o b nav ljan jem knjižnic in jo končali le ta 1962 v zdravilišču R adenska S latina. O bnova knjižnic pa n i te m eljila n a zgledu zdraviliških knjižnic v tu jin i, am p ak je ob stala na nivoju izpred leta 1945. V Sloveniji im am o 8 top ličn ih in m in eralnih zdravilišč, m ed njim i je zdravilišče v R im skih T oplicah vojaškega zn ačaja in zato ni o n jem podatkov. Z dravilišča Č ateške Toplice, D obrna, D olenjske Toplice, Laško, R adenska S latina, R ogaška S latin a in šm a rje šk e Toplice im ajo knjižnice; sk u pn i knjižni fond šte je 9135 knjig in 62 periodik. N aj­ m a n jša m ed n jim i je knjižnica v D olenjskih T oplicah z 250 knjigam i, n ajv ečja p a v zdravilišču R adenska S latin a s 3870 knjigam i. Vseh sedem zdravilišč je im elo po u rad n ih sta tističn ih p o d atk ih 1943 ležišč konec ju n ija 1968. č e p rim e rja m o to število ležišč z belgijskim k rite rijem , bi m o ral šte ti sku pn i knjižni fon d 19 430 knjig, ne p a 9135, k ak o r jih im a sedaj. T udi po čehoslovaškem k rite riju bi se m o ralo število knjig su k ati okrog 20 000. Z ao stajam o ne sam o v m o d ern o sti knjižnic, am p ak tu di v številu knjižnega fonda. T oda še ta knjižni fond je bil slabo izkoriščen, saj se ni vsaka k n jig a z 9109 izposojam i niti e n k ra t obrnila. P ovprečni čas biv an ja gostov v teh zdraviliščih se je gibal od 4 dni v D olenjskih T oplicah do 42 dni v Laškem , k a r dokazuje, da se z izjem o Z dravilišča Laško, R adenske S latine in m o rd a še R ogaške S latine zd ra­ 11