URN_NBN_SI_DOC-LCZ5YFTZ

in m ineraln ih zdravilišč so v Sloveniji še M edijske Toplice, M oravske Toplice, R im ski vrelec, toplice v Bušeči vasi in p ri P o d četrtku . N obena izm ed teh toplic nim a knjižnice za svoje goste, edino v M oravskih T oplicah im ajo 35 knjig za tiste, ki sta n u je jo v poletnih hišicah. N ajvečjo sk rb posvečajo knjižnici v zdravilišču R adenska Slatina, P rav bi bilo, d a b i podobno sk rb eli za knjižnice povsod tam , k je r je povprečni čas b iv anja n ad 10 dni, in da bi se p reusm erili v knjižnico tip a biblio th erapije. Č eprav vedno bolj p rev lad u jejo tu rističn i gostje, bo b rez dvom a še precejšen del zm ogljivosti v zdravilišču zasedal gost, ki bo prišel v zdravilišče prvenstveno zaradi zdravja. Tem gostom bo d o b ra k n jig a vedno d obrodošla in zato bodo m o rala naša zdravilišča tu d i v bodoče sk rb eti za knjižnice in se ne bodo sm ela zadovoljiti z ugotovitvijo: »K njižnica je dobivala do refo rm e d o tacije zavoda. Po refo rm i pa se knjige ne nab av ljajo več. P rav tako po refo rm i ni več nobenih izdatkov.« Z dravilišče, ki je izjavilo, da ne d aje že več let d e n a rja za knjižnico, bi m oralo prvo u red iti knjižnico v vidu biblio­ th erap ije, saj preživi p acien t v zdravilišču povprečno 42 dni in v tem času b i m u bila kn jig a v ečkrat edini tovariš. Iz zb ran ih p od atkov je razvidno, d a im ajo prav v sa slovenska te r­ m aln a in m in eraln a zdravilišča vse pogoje za uspešno knjižnično rast, saj im ajo p rim ern e p ro sto re, čitalnico, začetni knjižni fond in tudi kader. K njižnice bi m o rali gojiti z večjo ljubeznijo, p a čeprav jim p rim a n jk u je d en arja. M arsik ateri gost, ki si bo izbiral zdravilišče, bo ra jši šel tja , k je r bo vedel, da sk rb ijo tu di za duševno rekreacijo. K azalo bi v p eljati povsod diskoteko in resno razm isliti o tem , da bi tu di knjige izbirali v vidu b iblioth erapije. T ak izbor k njig bo zado­ voljeval tu d i goste s tu rističn im i nagibi in u p rav a zdravilišča si ne bo m ogla očitati, d a ni n ared ila vsega, k a r b i m orala. V drugih topličnih k ra jih p a bi m o rali p o sk rb eti, če že ne za večjo knjižnico, vsaj za m an jšo s čitalnico z izbiro časnikov in časopisov, pa čeprav im ajo sam o p reh o dn e goste, zlasti še, k er vedno bolj velja egipčanska m isel, ki je b ila n ap isan a n a egiptovskih knjižnicah, d a so knjižnice zdravilišča za dušo. 13