URN_NBN_SI_DOC-LORTFMMY

Na enem takih sestankov je predaval tudi pokojni Milan. Govoril je o letu 1848 in o vlogi Slovencev, drugi pa smo govorili o letu 1941, o Osvobodilni fronti in njenih ciljih te r o prim orskih Slovencih. Rezul­ ta t teh sestankov naj bi bil, da bodo slovenski vojaki ob prvem dopustu doma dezertirali ter se z orožjem vred prebili v partizane. Kot smo pozneje zvedeli, se je tako tudi zgodilo. Milan je bil km alu kazensko prem eščen v Ottone, nato p a v Rivergaro, k jer je ostal do m arca 1944. Ko se je vračal domov, se je spotom a ustavil v T rstu in žilica ga je gnala v m esto na ogled knjigarn. Tam so ga spoznali, aretirali in pripe­ ljali v Ljubljano. Ko so ga spustili, je učil od 28. aprila do 13. m aja 1944 na III. državni gimnaziji v Ljubljani. Ko pa so dobili o njem natanč­ nejše inform acije, so ga zaprli in odposlali na prisilno delo v Dresden, od tam pa v M ost (Brüx) v Sudetih. Tam je doživel več strahovitih bom bardiranj. Domov se je vrnil konec m aja 1945. Od jeseni 1945 je bil v profesorski službi na raznih šolah v Sloveniji, največ let je prebil v Novem m estu. Septem bra 1961 je prišel v štu d ijsk o knjižnico M irana Jarca v Novem m estu in v njej ostal kot bibliotekar do svoje prezgodnje sm rti. Ves čas do prihoda v knjižnico je poučeval na večerni gimnaziji, na raznih tečajih, vodil ljudsko univerzo in bil več let predsednik upravnega odbora Študijske knjižnice M irana Jarca. Z nam estitvijo v Študijski knjižnici se m u je izpolnila davna m la­ dostna želja, da bi postal bibliotekar. Že kot gim nazijec je bil knjižničar v dijaški knjižnici in v dijaških društvenih knjižnicah. Ko je stopil v Študijsko knjižnico, m u je bila dodeljena naloga, da organizira in sestavi UDK katalog za ves knjižni fond. Do svoje sm rti je obdelal ves knjižni fond. Vsaka knjiga v knjižnici je šla skozi njegove roke, knjižni fond je zelo dobro poznal. Pri delu m u je pom agalo ogrom no znanje in poznanje tujih jezikov. Obvladal je rusko, poljsko in italijansko, pasiv­ no pa še nemško, francosko, češko in slovaško. Bil je odličen svetovalec pri nabavni politiki študijske knjižnice, zlasti za književnost in jeziko­ slovje. Pokojni Milan Dodič je bil izredno vesten, m arljiv, natančen in uspešen bibliotekar. Počitka ni poznal in vedno si je za prost čas nalagal nove dolžnosti. Napisal je Kroniko Vajenske šole trgovinske stroke, Novo m esto 1873—1953, 225 let novomeške gim nazije te r uredil Jurči­ čevega K loštrskega Žolnirja in Tihotapca, pisal je tudi v Dolenjski list razne sestavke, uredil je gim nazijsko knjižnico in tik pred sm rtjo začel zbirati gradivo za zgodovino frančiškanskega sam ostana v Novem mestu. Bil je tudi bibliofil, njegova osebna knjižnica je obsegala več tisoč izbranih knjig. Za njegovo delo o novomeški gimnaziji ga je rodno mesto šele po sm rti počastilo s Trdinovo nagrado za leto 1972. Za bibliotekarjem M ilanom Dodičem je nastala v Študijski knjižnici velika vrzel, ki jo bom o zapolnili le v teku let, a popolnom a je ne bomo mogli nikdar, ker je bil pokojnik tako predan delu s knjigami. Bogo K om elj