URN_NBN_SI_DOC-LP2KIRJO

k r a j a izčrpan, če l>i spodbudile ploden in o d k r it pogovor. T u d i če bi k a te ro od teh opažanj izzvenelo ostreje, p rič a k u je m o , da bo d ru g a in drugačna praksa to ali ono sporno tezo postavila v o b je k tiv n e jš e meje. M o re b itn o polemičnost je to re j razumeti kot o bču tek nezadostnosti, ali, recimo, kol izraz ra z k o ra k a med k n j i ž ­ n ič a rje v im d e lo v n im dnem in tistim , k a r m ora k n již n ič a r o k n j i ž ­ n ič a rstv u zaradi službene dolžnosti vedeti teoretično po tem ali onem učnem načrtu, p ro gram u ali strokovnem predpisu. N a jp r e j m oram o s a m o k ritič n o p rip o m n iti, da n a s lo v n i izbran preveč srečno. Ce, na p rim e r, u p o ra b lja m o izraz lju d s k o k n j i ž ­ ničarstvo v ž e lji, da te rm in o lo š k o in te hnično začrtam o ra z lik o z d r u g im i tip i k n již n ic , je to seveda docela v redu in prav. Zdi pa se nam, da d o s tik ra t upoštevamo to oznako v smislu, k i ne ustreza d a n a š n ji stvarnosti slovenskega bravca. Ta slovenski bra- vec je nam reč v z a d n jih d ese tle tjih svoje zgodovine o p ra v il n eka j ta k o b istven ih p re m ik o v v smeri evropskega k u ltu rn e g a in c iv iliz a c ijs k e g a standarda, da sko ra j res ni več mogoče o n je g o vih k u lt u r n i h interesih g o v o riti v starem, prosvetarskem je z ik u . Upamo, da ni p reveč drzno, če rečemo, da Slovenci p ra v z a p ra v nim am o več svojega lju d s tv a , lju d s tv a v tistem pa­ tr ia r h a ln e m smislu, ki nam je n e k o lik o sentim entalno p rira s tlo k srcu, ko smo \ g im n a z ijs k ih klopeh p re b ir a li, denimo, Jurčiča, S tr ita r ja , T a v č a r ja in druge naše narodno spodbudne pisatelje. T u d i se nam zdi. da dandanes slovenske usode ne nosi na s vo jih plečih ta a li oni re d k i slovenski tr ib u n , k i je v s v o ji genialnosti k r o j i l našo tr a d ic ijo in p o tisk a l, n a jv e č k r a t sam samcat, voz naše zgodovine. T ežko b i nam kd o danes o d re k e l p ravico, da bi se u v r s t ili e nakopravno, em ancipirano. brez m a n jv re d n o s tn ih k o m ­ p le ksov iz p re te k lo s ti našega naroda v splošni tok našega ob­ dobja. Po te m take m sc mora in se je tu d i sprem enila fu n k c ija na­ šega lju d s k e g a k n již n ič a rs tv a . Naš bravec ne bere več k n ji g zato, da b i sam sebe narodnoprosvetno sp od bu ja l, temveč n a j ­ v e č k ra t zato, k e r je k n jig a postala več a li m a n j naravna in n u jn a potreba njegovega ž iv lje n ja . V tej lu č i s to ji pred k n j i ž ­ n ič a rje m , k i mu njegova služba n i samo sredstvo za p re ž iv lja n je , p ro b le m ponovne obravn ave tip o lo g ije današnjega bravca. Iz naše klasične b ib lio te k a rs k e lite r a tu r e smo se, recimo, naučili razločevati in označevati bravca po n e k a te rih značilnostih, k i se nam, govoreč iz prakse, zde če dalje m a n j ustrezne. Če je bil pred k a k im i petdesetim i ali osemdesetimi leti tip — postavimo »plahega bravca« še zares značilen za atm osfero v našem k n již -