untitled

Knjižnica 54(2010)1-2, 9–13 10 smo ga napisali pred nekaj več kot 25 leti. Z dr. Melito Ambrožič in dr. Mirkom Popovičem (čigar prezgodnja smrt je bila velika izguba za stroko in dejavnost) smo naredili in objavili eno prvih bibliometrijskih analiz revij pri nas (Popovič, Ambrožič in Južnič, 1984). Naša analiza revije Knjižnica je predstavljala tudi kri- tiko dotedanjega raziskovalnega pristopa v reviji. Izpostavili smo, da se je v član- kih citiralo predvsem zakone in druge politične dokumente, manjkale pa so vse- bine in raziskovalni vidiki, s katerimi bi kritično ovrednotili takratna znanstveno- strokovna stališča ter v tem oziru iskali nove strokovne rešitve. Zagotovo je bil to delno tudi generacijski problem, saj so (predračunalniške) generacije delovale v popolnoma drugačnem družbenem okolju in so morale reševati drugačne pro- bleme. Seveda s tem nikakor ne mislim biti nespoštljiv do starejših generacij, ki so vložile veliko napora in truda, da so oblikovale stroko in dejavnost ter postavile trdno osnovo za nadaljnji razvoj. Sam sem bil v položaju, ko sem moral v praksi izpe- ljati avtomatizacijo, računalniško podporo knjižničnim opravilom in dejavno- stim. Ker sem od svoje predhodnice »podedoval« kvalitetno in dobro organizirano knjižnico, to niti ni bilo tako težko. Takrat sem se naučil spoštovati kvalitetno delo svojih predhodnikov. Enako si želim, da bodo tudi mlade generacije znale spoštovati naše delo in tudi prispevale svoj delež. Zato k sodelovanju vabimo širši krog strokovnjakov, posebej mlajše, saj samo tako lahko ohranimo revijo Knjižnica kot gibalo razvoja stroke. Pri tem je nujno vztrajati na poti, na kateri so Knjižnico usmerjali že predhodnice in predhodniki. Knjižnica je namreč prva in edina znanstvena revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti. To pomeni, da se mora kvaliteta samo še izboljševati. Osnovno zagotovilo kvalitete revije so recenzentski postopki. Ti nikakor niso in ne smejo biti razumljeni kot obsodba, kritika ali še kaj hujšega. Naloga recenzentov je predvsem, da pomagajo uredništvu in še bolj avtorjem k temu, da so prispevki boljši, razumljivejši in odmevnejši. Zato bomo v tem ob- dobju veliko pozornost namenili tudi recenzentskemu delu. Na kratko bi še predstavil vsebino številke, ki je pred vami. Zbrali smo različne prispevke, ki na svojevrsten raziskovalni način obravnavajo strokovna podro- čja, ki jih pokriva Knjižnica . Prvi prispevek, pri katerem lahko poudarimo njegov interdisciplinarni pristop je prispevek Matija Vidička in dr. Silve Novljan z naslovom »Uporabnost metod GIS pri načrtovanju knjižničnih storitev: nekaj primerov«. GIS je kratica za Geo- grafske informacijske sisteme, ki so v današnjem času, vse bolj dostopni za sploš- no uporabo na vseh področjih. Avtorja na izviren način obravnavata uporabe teh sistemov v knjižničarstvu – raziskovanju knjižnične dejavnosti, njenem načrto- vanju, izvajanju in promociji ter pokažeta, kako je to programsko orodje za preva- janje geografskih podatkov v informacije dobrodošla pomoč. Posebej bi izpostavil