untitled

11 Južnič, P. Uvodnik odgovornega urednika primer uporabe GIS pri organizaciji izposojevališč in opozoril na koristnost in uporabnost takšnega prikaza pri različnih poročilih o poteku knjižnične dejavnos- ti. Saj vsi poznamo rek, da slika pove več kot tisoč besed? Prispevek nas v to vsekakor prepriča. Naslednji prispevek je spisala mag. Marija Kobal. Članek »Uporabniki, izposoja in postavitev knjižnične zbirke v splošni knjižnici Bežigrad« je zasnovan kot študija primera v nekdanji Knjižnici Bežigrad, ki je danes že del Mestne knjižnice Ljubljana. Analiza ni zanimiva le za splošne knjižnice, saj so vprašanja, ki jih avtorica odpira, zanimiva in aktualna še za druge tipe knjižnice. Izposoja gradiva je temeljni odnos med uporabniki in knjižnično zbirko, ob tem se mi vzpostavlja vprašanje, kako se ta odnos spreminja v digitalnem okolju. Zato si zagotovo želimo podobne oziroma primerjalne študije tudi za kakšno knjižnico, ki ponuja zbirke digitalnih gradiv. V soavtorstvu z Miro Vidic predstavljava raziskavo z naslovom »Odnos ‘visoko- šolski knjižničar–študent’: kako študentje poznajo delo visokošolskega knjižničarja«. V prispevku prikaževa rezultate študije, ki je poskušala odgovo- riti na vprašanje, kako študentje vidijo visokošolskega knjižničarja. Tematika je danes zanima, ker se knjižničarji, seveda še posebej v visokošolskih knjižnicah, preoblikujejo v informacijske strokovnjake. Rezultati potrjujejo rezultate podob- nih raziskav, opravljanih predvsem v ZDA, da študentje knjižničarja večinoma ne zaznavajo kot informacijskega strokovnjaka, ki ima pomembno vlogo pri uspešnosti in kvaliteti njihovega študija. Če so ti rezultati neke vrste ogledalo, ga seveda ne smemo razbiti, temveč moramo o tem razmisliti in oceniti, kako pomembno je za visokošolskega knjižničarja, da si izboljša svoj podobo pri štu- dentih. Prispevek Jelke Kos »Vpliv menedžmenta na kakovost vsebinske obdelave knjižničnega gradiva« predstavlja pregledni in splošni pogled na problematiko vodenja knjižnic. V Sloveniji je razmeroma veliko knjižnic, ki delujejo kot večje ustanove, torej imajo več zaposlenih in vodjo, čigar naloga je tudi koordinacija, usmerjanje in skrb za kakovost dela. Teorija menedžmenta ne velja samo za profi- tne ustanove, tudi v neprofitnih, kot je knjižnica, ima svoj pomen. V prispevku avtorica razmišlja o tem, kako ta teoretična izhodišča uporabiti na konkretnih knjižničnih opravilih, posebej na oddelkih za vsebinsko obdelavo knjižničnega gradiva. Naslednja dva prispevka sta povezana. Namen preglednega članka dr. Alenke Kavčič - Čolić z naslovom »Trajno ohranjanje digitalnih virov: koncepti in me- tode« je podati povzetek konceptov in metod, ki bodo pomagali razumeti trajno ohranjanje virov, in je zato namenjen vsem. Vsi knjižničarji se v svoji praksi srečujemo z različnimi vidiki te problematike. V prispevku so prikazani naj- pomembnejši pojmi, standardi in priporočila na tem področju ter različne ve-