untitled

Knjižnica 54(2010)1-2, 9–13 12 ljavne strategije in metode, ki jih uveljavljajo digitalni arhivi (knjižnice in arhivi, ki so zadolženi za trajno ohranjanje digitalnih virov). Metodologija, značilna za to področje, skuša vgraditi določene procese pri ravnanju s takšnimi viri. V teh procesih so bistvenega pomena metapodatki, ki nam bodo omogočili ohraniti informacije o digitalnem objektu, ter postopki, ki so predvideni za ohranjanje dostopa do digitalnih vsebin. Ob preglednih člankih, ki posegajo na tako aktual- no tematiko, se nam pokaže tudi pomen terminologije. Ali kot piše dr. Eva Ko- drič - Dačić (2006, str. 2), ko govori o elektronskih publikacijah: »Ne le različni avtorji, celo mednarodni standardi uporabljajo na tem področju različne termi- nološke aparate. Srečujemo se z izrazi, kot so digitalni objekt, digitalni vir, digital- ni dokument, elektronski vir, e-besedila, ki so, odvisno od konteksta oziroma stroke, uporabljeni kot sinonimi, drugič spet so med njimi jasne pomenske raz- like.« Upamo, da se bo izrazoslovje na tem področju v bližnji prihodnosti bolj razjasnilo. Irena Sešek in Janko Klasinc sta prispevala besedilo z naslovom »Zbiranje ob- veznega izvoda spletnih publikacij v Narodni in univerzitetni knjižnici: zakon- ska podlaga in praktični vidiki«, ki se navezuje na zgoraj opisana dva prispevka. Avtorja opozorita, da ima zbiranje obveznega izvoda že večstoletno tradicijo in tudi v Sloveniji smo že pred tremi leti praznovali 200-letnico tega inštituta. Z razvojem novih nosilcev informacij, ki niso več v fizični obliki, se je pri zbiranju obveznega izvoda, na klasičen način, torej samo tiskanega, izgubljal pomemben del pisne kulturne dediščine. Zakonske rešitve dajejo zakonski okvir, Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), pa skrbi, da te določbe ne ostanejo le na papir- ju, temveč se izvajajo tudi v praksi. Iz prispevka je tudi razvidno, da to ni prepro- sto in avtorja nas seznanita, kako v praksi poteka ta proces. Zadnji prispevek je »Vzpostavljanje storitve EOD – ‘e-knjige po naročilu’ v NUK: pregled opravljenega dela po dveh letih delovanja storitve« avtorjev dr. Sonje Svoljšak in Janka Klasinca. Članek nas seznani še z eno storitvijo, ki je rezultat prilagajanja knjižnic novim medijem in načinu dostopanja do informacijskih virov. Klasično medknjižnično izposojo se da uspešno nadgraditi in v bistvu zamenjati. Na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib) lahko prek storitve EOD iščete in naročite knjige v elektronski obliki. Na voljo so knjige, ki jih hrani NUK in so bile natisnjene v obdobju med letoma 1500 in 1945, torej tiste, ki so izvzete iz zaščite avtorskega prava, ter nekatere knjige, ki niso več na voljo na tržišču. Storitev EOD je izvrsten primer izvedbe uspešnega evropskega projek- ta. Za vse slovenske knjižničarje je pomembno, da s to storitvijo seznanijo svoje uporabnike. V rubriki In Memoriam si lahko preberete slovo Jožetu Šifrerju, ki ga je spisal dr. Mihael Glavan. Jože Šifrer je bil izredno priznani bibliotekar, ki je v letih 1980– 1985 urejal tudi revijo Knjižnica . Spoštovanja strokovnega dela predhodnih gene- racij se lahko spomnimo tudi ob takšnih, četudi žalostnih zapisih.