URN_NBN_SI_DOC-M3FZAX9R

manj redno pa jih po mojih ocenah zahaja v knjižnico okoli 400 (na žalost nimamo letnega članstva). Preselitev v nove prostore v bližino Zvezne gimnazije Sloven­ cev in dveh dijaških domov ter hkraten prehod k prostemu pristopu sta na število obiskovalcev zelo pozitivno vplivala. Precejšen del obiskovalcev je slovenska dijaška mladina, tako da pravzaprav opravljamo tudi funkcijo šolske knjižnice za slovensko gimnazijo. Okoli 35 % izposojenega gradiva je namenjenega mladini pod 14. letom. Z izposojo nasploh pa nismo zadovoljni, saj si naši bralci izposodijo vse premalo gradiva. Verjetno nizki izposoji botruje poleg precejšnje razprostrtosti slovenskega naselitvenega področja (v Celovcu živi samo okoli 1.000 zavednih Slovencev,če štejemo zraven tudi vse dijake v dijaških domovih) tudi pomanjkljiva statistika, saj ne utegnemo beležiti izposoje v čitalnici, predvsem pa dejstvo, da znanje knjižne slovenščine med koroškimi Slovenci vedno bolj peša, tako da mladi bralci slovenskih knjig jezikovno ne obvladajo. Široko je razširjeno prepričanje, da so slovenske knjige dolgočasne. Slovenska študijska knjižnica skuša skupaj s krajevnimi kulturnimi društvi mladino animirati za branje z organizacijo akcije za bralno značko, ki jo že 14 let izvajamo po vzoru podobne akcije v Sloveniji. Do sedaj smo podelili že čez 800 bralnih značk. Naša knjižnica je javna knjižnica, namenjena potrebam prebivalstva jezikovno mešanega ozemlja po izobrazbi in razvedrilu, hkrati pa tudi znanstvena (študijska) knjižnica, ker hrani veliko število priročnikov, univerzitetnih učbenikov, študijskega materiala ter vse publikacije koroških Slovencev in o njih. Pomaga študentom z bibliografskimi nasveti ter izdeluje tekočo koroško slovensko bibliografijo zaklju­ čenih in tekočih publikacij ter člankov. Pri tem je navezala stike s knjižnico deželnega muzeja, ministrstvo za znanost pa jo vodi v razvidu znanstvenih knjižnic. Slovenska študijska knjižnica z gradivom in strokovnimi nasveti oskrbuje tudi knjižnice oziroma izposojevališča slovenskih kulturnih društev na podeželju. Marsikje je absurden položaj, da v enem kraju obstaja občinska knjižnica, ki nima knjig za Slovence, in hkrati slovenska društvena knjižnica. Trenutno je na Ko­ roškem 23 društvenih knjižnic, ki imajo deloma svojo lastno knjižno zalogo. Žal je gradivo deloma zastarelo, izposoja pa največkrat izredno majhna. Nekatera društva se oskrbujejo samo s knjigami iz naše potujoče knjižnice, katere fond trenutno znaša 8.500 izvodov (prirast okoli 250 knjig letno). Ta fond stagnira zaradi vedno manjših sredstev (zdaj že bivše) Kulturne skupnosti Slovenije, ki te knjige financira. S stanjem slovenskega knjižničarstva na podeželju ne moremo biti zadovoljni, zato bi morali misliti na nove oblike organiziranja (morebiti bibliobus in pa tesnejše sodelovanje s krajevnimi javnimi knjižnicami). Seveda pa je to nenazadnje tudi vprašanje denarja. Največjo skrb pa tudi tu zbuja upadanje zanimanja za slovensko knjigo, ki je zaradi odsotnosti slovenskega jezika v javnosti še vedno eden od glavnih posrednikov knjižne slovenščine.