URN_NBN_SI_DOC-M7BHLAJ2

Kljub temu so biblioteke predstav­ ljale dragocen zaklad, za katerega se je zelo zanimala univerzitetna biblio­ teka v Budimpešti. Leta 1788 so prišle na vrsto uki­ nitve bibliotek drugih redov, avguštin- ski samostan na Reki, kapucinski v Zagrebu in frančiškanski v Požegi, Mariji Gorici, Brdovcu, Sv. Lenardu, Popovdolu, Križevcih, Kostanjevici na Uni, Remetincu, Slavonskem Brodu, Senju, Stari Gradiški, ter kapucinski hospic v Kaniži. Število knjig teh bib­ liotek se giblje med 2000 in 400, z in- kunabulami in rokopisi vred. Za uporabo ukinjenih bibliotek so bile določbe številne in tudi kontra­ diktorne, da so bili celo komisarji, ki so delali pri inventuri, večkrat v dvomih. Najprej, 1782, so določili, da se samostanske biblioteke po izboru dvorne biblioteke na Dunaju prepu­ stijo univerzitetnim in licealnim bib­ liotekam določenih dežel. Pozneje pa so dali samostanske biblioteke na raz­ polago univerzitetni biblioteki v Bu­ dimpešti, na podlagi katere cesarske določbe pa je prišlo do te spremembe, se ne da ugotoviti. Ker bi bil transport bibliotek v Budimpešto predrag, je namestništvo določilo, naj se pošljejo le inventarji, univerzitetni biblioteki pa je naložilo, naj v inventarjih zaznamuje, kaj hoče, kaj se naj posamezno pioda in kaj se kot nerabno proda na dražbi po teži. In tako je prišlo 20 zabojev knjig iz pavlinskih bibliotek v Budimpešto, ok. 2000 zv. Za frančiškanske biblio­ teke pa je izšla naredba, da se prepu­ stijo redovnemu provincialu za raz­ delitev drugim samostanom, in ko so pozneje to naredbo preklicali, so bile biblioteke deloma že razdeljene. Namestništvo je leta 1788 tudi do­ ločilo, da se od vsake za stope dolo­ čene knjige en izvod ohrani, pa ta dobra naredba se žal ni mogla izpe­ ljati. Univerzitetna biblioteka v Bu­ dimpešti je v glavnem iskala roko­ pise, inkunabule, zgodnje tiske, sta­ rejša medicinska, prirodoslovna in zgodovinska dela ter slovarje. Zaradi že v začetku omenjene nejasnosti in­ ventarjev pa se je v Budimpešti na­ bralo precej dublet, ki so jih žal zo­ pet na dražbah prodali. Še bolj tra­ gična je bila usoda knjig, ki so ostale v deželi. Prodaja je bila počasna, mno­ go je šlo kot makulatura v stope. Od 1790 do 1792 je nastal zaradi novih — restitucijskih — določb Jožefa II. in Leopolda II. začasen premor, a 1792 se je prodaja nadaljevala. Izku­ piček je dobila univerzitetna biblio­ teka v Budimpešti. Današnje hrvatsko bibliotekarstvo posebno obžaluje, da ni nobena pav- linska biblioteka v celoti ohranjena, saj so te biblioteke nastale v glavnem iz daril domačih družin. Turški vpa­ di, požari, kuga itd. so povzročili ško­ do, ki razlaga razmeroma majhne knjižne fonde. Analiza teh fondov po­ kaže, da so bili tipični za srednjeevrop­ ske biblioteke: v glavnem teologija, cerkvena zgodovina, cerkveno pravo pa tudi profane znanosti, zgodovina, pravo, filozofija, filologija, medicin­ ske in prirodoslovne vede, posebno la­ tinski klasiki. Knjige so bile tiskane v Nemčiji, Avstriji in severni Italiji, manj v južni Italiji, Franciji, Ogr­ skem, Belgiji, Nizozemskem, Švici, Angliji, Poljskem in na Češkem. Je­ zikovno je bila latinščina na prvem mestu, poleg nje nemščina in italijan­ ščina, manj francoščina, nekaj knjig je bilo v poljščini, češčini in portu­ galščini. Posebno zanimivo je, da je bilo v vseh ukinjenih bibliotekah več­ je ali manjše število hrvatskih tiskov. Tudi slovenski tiski so bili v večini bibliotek. Jezuitske biblioteke so ime­ le hrvatska dela v vseh narečjih, pav- linske v glavnem v kajkavščini. Po­ sebno bogate hrvatskih tiskov so bile kapucinska biblioteka v Zagrebu in frančiškanski biblioteki v Remetincu in Požegi, v teh dveh posebno slavon­ ski tiski. Slovenski tiski so bili v več­ jem številu v samostanu Novi, ki je spadal k istrsko-primorski pavlinski provinci in čigar člani so bili takrat večinoma iz Slovenije, in v franči­ škanskih samostanih M arija Gorica in Popovdol, ki sta pripadala hrvatski provinci. 177