URN_NBN_SI_DOC-MATW5Q4H

kih se avtor razpiše posebno na dolgo (Mickey Mouse, Goofy, Do­ nald Duck). Mod intelektualnimi in komičnimi stripi velija omeniti Po­ peva Eizieja Crislerja Seigarra, AH Cappovega Li’l Abneria, Ketlyeve- ga Poga, Peanuts Charlesa Schulza, dokler se sredi dvajsetih let ne po­ javi nepozabni Tarzan, isprva izpod svinčnika Harolda Fosterja, kasne­ je pa še drugih risarjev. Sledi no­ va skupina stripovskih junakov, ki imajo že kaj opraviti s fantazijo, katera tesno sledi znanosti, aili jo hoče še prehitevati. Tako zaživijo Bucik Rogers, Gordon Flach, Brick Bradford, Mandrake the Magician, The Phantom, Secret Agent X-9, Terry and the Pirates, Superman, Batman, Wonder Woman, Rip Kir­ by, Dick Tracy. Gradivo o visem tem prinaša pi­ sec, ko bodisi navaja risarje im oko­ liščine, iv katerih so nastali, bodisi kako in koliko so bili objavljani itn kakšni so bili tudi uspehi atli neuspehi posameznih junakov. V posebnem poglavju se skuša pre­ biti skozi goizd junaikoiv im positav- lja neke osnovne .mejnike, po kate­ rih razvršča vstop posameznih imen v areno stripa. Kasneje na kratko obravnava periodični tislk, v kate­ rem so bi'li stripi otbja'vljeni, po­ sebno podrobno italijanska perio­ dika. Od drugih narodnosti upo­ števa predvsem Francijo im anali­ zira njen delež pri razvoju stripa, torej francoske izdelke te vrste; predvsem opozarja, da je jezik francoskega stripa neoporečen. Za­ nimivo je tudi poglavje o vplivu stripa na politiko, moralo in jav­ no mnenje v posameznih deželah, ali: kako se je politika določene osebnosti odražala v stripu, saj so se stripa posluževali celo pri vo­ lilnih kampanjah. Posebno aktu­ alno je poglavje, ki obravnava od­ nose in zveze mod stripom, televi­ zijo in literaturo. Seveda ni smelo manjkati tudi poglavja ostripskem zvezdništvu. Ol) zadnjem, kratkem poglavju, pa obstanemo od začu­ denja odprtih ujst. Avtor navaja nekaj strani številk, prepisal -bom samo nekatere. iNa mesec sc razpe- ča od 90 do 100 milijonov izvodov stripov v knjižni obliki, kar znese več kol 1 milijardo izvodov na leto! V razdobju 1940—1955 je bila po­ rabljena večja vsota za nakup stri. po v, kulkor pa za nakup vseh učbe­ nikov osnovnih in srednjih šol. V Italiji izhaja npr. >4 časnikov in okrog 120 knjig striporv v nakladi nad 6 milijonov izvodov na tedon ali 310 milijonov na leto! Če vza­ memo, da stane izvod povprečno 30 lir, potem gre tu za številko» miič manj kakor 180 milijonov ali pri­ bližno 10 milijard letno. Te števil­ ke nam jasno govorijo, kako ogro­ men pomen in vlogo igra danes strip po svetu. Vse to nas sili, da se tudi pri nas čimprej resno in trezno po razgovorimo o vlogi, po­ sebej pa še o vplivu stripa. Knjiga je bogato ilustrirana. Na koncu je navedene precej tuje, ameriške, in nekaij domaiče, italijan­ ske, literature o tein problemu. Marijan Brecelj