URN_NBN_SI_DOC-MBEB3SHZ
N erealnost izhaja iz dejstva, da so vsi standardi izračunani na število prebivalcev. P otrebe kadrov pa ne bi smeli računati po šte vilu prebivalcev, pač pa izhajati iz potreb območja, ki ga knjižni ca pokriva. K u ltu rn a skupnost Slovenije že več let financira izdelavo tipi ziranih načrtov stavb in opreme za knjižnice, ki so sedaj za stav be že izdelani. V sekakor pohvalno prizadevanje, da se reši še kako pereč problem, občudujem pa pogum, ki smelo obide tisto, k ar se je izkazalo v p ar letih doma in onstran m eja kot zastarelo in ne funkcionalno. Podoba je, da arhitektonska »krona« naše NUK slovenskih knjižničarjev še ni izučila dovolj. V sekakor ne bi rad delal v bodo či tolm inski knjižnici, kjer pri izdelavi načrtov ni dovolj sodelo vala niti predstojnica zavoda, v prostorih, kjer je dnevna svetloba m inim alna, v stavbi, kjer praktično ni vertikalnih povezav in, če se ne motim, ni niti dvigal. Včasih se nam ni zdelo odveč, da smo v Knjižnici objavili skico stojala za časopise. Danes pa se izdelu jejo m eni nič tebi nič načrti za tipizirane stavbe in opremo, ne da bi prej ocenili zamisli. Prim erov bi lahko navajal še več, lahko bi om enili prave zgod bice o delitvi sredstev za naložbe, čeprav so ti problem i precej tra gični. Od kod se je v osnutku sam oupravnega sporazum a K ulturne skupnosti Slovenije naen k rat vzela kot enota storitve 100 knjig za loge, kot da izposoja sploh ni pom em bna za delo knjižnice? In od takšnih nam etanih m eril naj .bi bilo odvisno financiranje vseh slo venskih knjižnic! Gotovo je prav posebej razburil knjižničarje najnovejši stati stični vprašalnik, ki zahteva podatke, ki jih verjetno nobena knjiž nica ne prem ore v celoti. Sprašujem se, kdo lahko zahteva od neke ustanove inform acije, ne da bi jo prej vsaj obvestil, da naj takšne podatke prične zbirati. Če bi res hoteli im eti vsaj kolikor toliko re alne in zanesljive rezultate, bi m orali začeti zbirati podatke vsaj leto dni prej in bi m orali im eti vsi anketiranci že prilagojeno dnev no statistiko, statistiko dotoka itd. Potrebno pa je tudi več kot šti rinajst dni, da poleg tekočega dela pregledaš še celotno knjižno za logo po novih kriterijih. Tako pa bomo dobili bolj ali m anj posre čene ocene. In kaj nam bodo tako pridobljeni rezultati pomagali? Napake, ki se naberejo od cenitve v posameznih knjižnicah do re zultatov v jugoslovanskem m erilu, so lahko bolj zaslepujoče kot pa objektivni podatki. In vendar je zamisel dobra, vsakdo bi si z re zultati še kako koristno pomagal pri usm erjanju razvoja, posebno še z nekoliko preform uliranim i vprašanji, ki bi bila drugače razčle njena (pom anjkljiva se zdijo predvsem vprašanja o delu z bralci).
RkJQdWJsaXNoZXIy