URN_NBN_SI_DOC-MHPXWM7P

bliioteki v Beogradu je torej treba že ob samem dejstvu, da se je česa takega podstopila, samo iskreno čcstitaiti. (Pri item naj nas milkar ne motijo pomisleki o realnih mož­ nostih za izvajanje načrta, ko vi­ dimo, da je letu 1(>60 namenjena in obletnici vstaje v letu i% l posve­ čena publikacija izšla šele v letu 1%2.) Srbski narodni (knjižnici gre glede tega brezpogojno prvenstvo pred drugimi našimi narodnimi knjižnicami. Narodna biblioteka v Beogradu prišteva izdajanje Godišnjaka med svoje naloge, ki jih ima po repu­ bliškem zakonu o knjižnicah kot matična knjižnica za LR Srbijo, s čimer ji je naložena poleg njene osnovne dejavnosti odgovorna skrb za celotno srbsko knjižničarstvo od najbolj preprostega tehničnega de­ la v mali 1 judskoknji žničarski iz­ posojevalnici do s troko.vnopedago - škega in znanstvenoraziskovalnega dela na katedri za bibliotekarstvo. O tem lin o tesni povezavi izida Godišnjaka z 20-letnico požiga Na­ rodne biblioteke in vstaje proti okupatorju in požAgavcu uvodoma razpravlja sedanji vodja bibliote­ ke Čodomir Minderovič, ko razvi­ ja osnovna načela in program re­ dakcije Godišnjaka. Temu sledi 01 bolj alii manj obširnih, strokovno zanimivih in znanstveno obravna­ vanih prispevikov. Za publikacije takšne vrste naj bi bilo po mojem mnenju karak­ teristično, da obravnavajo pred­ vsem tisto strokovno in znanstveno problematiko, ki izhaja neposred­ no iz program a in dela delovne organizacije, kateri so posvečene. V konkretnem primeru: splošna in podrobnejša vprašanja biblioteko- nomije in problemi knjižničarske matične službe kot ožje .delovno področje ter z nacionalnega gledi­ šča obravnavana )>odročja biblio­ grafije, zgodovine knjižnic in knji­ ge, tiskarstva in založništva kot širše delovno področje. Izmed 21 v Godišnjaku objavljenih prispev­ kov pa jih je s področja bibliote- konomiie le 5, bibliografski so 3, bibliotekarstvo in literarno zigodo- vino povezujejo 3, na področji ti­ skarstva in založništva posegajo 3, kar 7 p a je literarnozgodovinskih, ki so zgolj posredno, ali pa še ta­ ko ne, povezani z biblioteko in bi­ blioteka rstvom. Vidi se torej, da je pri rodigiranju prvega letopisa beograjske Narodne biblioteke zma­ gal širši, rekli bi, kulturnozgodo­ vinski koncept nad ožjim bibliote­ karskim. (Takšno usmeritev vso bolj opažamo tudi v beograjskem bibliotekarskem strokovnem iglasi- lu Bibliotekar, vendar je ne bi mo­ gli brez pridržkov in v celoti pod­ preti, ker nas vodi misel, naj b i­ bliotekarska strokovna literatura obravnava predvsem bibliotekar­ sko problematiko; prepogosti eks- kurzi na druiga področja, zlasti čo niso (tematsko povezani z bibliote- karstvom, bi mogli vzbuditi pomi­ sleke, da v bibliotekarski stroki ali ni neobdelanih, strokovno zani­ mivih in znanstvenoTaiziskovalnih tem ali pa ne kadrov, ki bi se z njimi spoprijemali.) Za bibliotečne delavce so izmed vseh objavljenih najbolj zanimivi članki z ožjega bibliotekarskega strokovnega področja. Dr. S. A. Jo­ vanovič piše o tujih knjigah v fon­ du Narodne biblioteke, obravnava- joč hkrati nekatera teoretična vpra­ šanja s področja graditve tujeje­ zičnih knjižnih fondov v narodnih knjižnicah. Po njegovem mnenju sodijo v njih fonde vsi tiski z ozemlja določenega naroda v raz­ nih jezikih, prevodi domačih del v tuje jezilke, tuja literatura o naro­ du, priročniki vseli vrst in tuja hu­ manistična literatura (tuja litera­ tura z drugih področij sodi v spe­ cialne znanstvene knjižnice). To razpravo dopolnjuje M. Veleaniro- vič-Šaranovič s nistoriatom na­ stanka in opisom fonda ruskih knjig v Narodni biblioteki. Se ved