URN_NBN_SI_DOC-MLIG7G1L

Zasluge M. B reclja, ki je zasno­ v al in m ukom a izdeloval ta obsež­ ni pregled, te r F. Dobrovoljca, ki ga je, ko je Brecej opešal, dovršil, so nedvom no velike. Ob koncu poročila naj navedem še nekaj ugotovitev in tu di nekaj — predvsem form alnih — pom i­ slekov ob tem sicer pom em bnem delu. G lede količine zbranega gradiva sodim, da sta se av to rja približala popolnosti. N i razloga, da bi dvo­ m ili v podatek F. D obrovoljca, da sta popisala do 90 °/o vsega, k a r naj b i bibliografija zajela. In ta k od­ stotek izčrpnosti, je za tovrstno b i­ bliografijo lep uspeh. V rh tega so stvari, ki so se jim a izm uznile ali k i jih nista m ogla doseči, verjetno tu d i m anj pom em bne. T ak je npr. prevod Jurčičevega Ju rija K ozjaka v kitajščino, k i ga je zabeležila slo­ venska bibliografija za leto 1950 (str. 78, št. 1309), a ga av to rja ne n av ajata. H rani ga knjižnica SAZU, razm nožen je n a rotoprintu, izšel je v ZDA in m enda njegova k ita j­ ščina (ali pisava) celo ni ista kot v knjižnem jeziku n a K itajskem . K opisu enot je pripom niti, d a ni povsem dosleden in enoten skozi vse gradivo. Z lasti je več pom anj­ kljivosti in neenotnosti v tran slite- rac iji tu jih (nelatinskih) pisav. N e­ k ateri podatki opisa se p rav brez potrebe ponavljajo v nedogled: v enoti št. 658 je npr. psevdonim u red n ik a in prevajalca. N. Noviča razrešen v osnovnem opisu, zatem p a v bibliografski opom bi k isti enoti še 26-krat, ponekod celo v eni vrstici po dvakrat. Čem u ta k bibliografski pleonazem ? Težko in zam udno delo sta im ela av to rja z ugotavljanjem originalnih naslo­ vov (kjer niso bili navedeni v k n ji­ gi). D a sta v opombi poleg naslo­ vov prevodov navedla tu d i te, je vredno veliko pohvale. Želeli bi si le, da bi originalne naslove n av a­ ja la povsod k a r takoj za prevede­ nim i (tako k o t npr. v enoti št. 682) in ne v posebnem odstavku, k o t sta to storila p ri vseh drugih eno tah in s tem otežila iskanje. U reditev po abecedi prevedenih av torjev je nesm otrna, saj spričo velikega števila antologij in zbor­ nikov, ki so uvrščeni v abecedo p ravilom a po stv arnem naslovu, ne m ore služiti za u g o tavljanje prev e­ denih avtorjev. K aj n am pom aga ta k a abecedna razv rstitev gradiva, če so celo antologije in zbirke p re ­ vodov, ki vsebujejo enega sam ega slovenskega pesnika, postavljene v abecedi pod naslov antologije (npr. št. 14) ali k a r pod ime prevajalca (npr. št. 347)? Ob pregledovanju bibliografije prevodov slovenskega leposlovja se m i v siljuje nekaj vprašanj, ki se pa ne tičejo sam o avtorjev. Z akaj in čem u je m orala biti tako pom em bna bibliografija objavljena sk rito v številki rev ije in ne sam o­ stojno v knjižni obliki? Z akaj v obliki, v k ak ršn i je izšla, n im a n iti svojega naslovnega lista ne čelnega naslova, im a p a tri uvodne tekste, v k aterih se govori tu di o dro b narijah, ki so sam e po sebi um evne in v rh tega za bralca p rav nič zanim ive? Z akaj so ti trije uvodni prispevki prevedeni v francoščino in sam o v francoščino, m edtem ko je biblio­ g rafija ostala slovenska? Ali bi ne bilo bolje, ko bi delo izšlo v knjigi z naslovnim listom in enim lepim uvodom v slovenščini te r dveh, treh tu jih jezikih; gradi­ vo p a naj bi bilo razvrščeno k ro­ nološko in oprem ljeno s potrebnim i kazali. Želim, da b i av to rja dobila p ri­ liko, d a bi v m iru in brez časovne stiske to delo izpopolnila, p reu re­ dila in ponovno izdala v sam ostojni publikaciji, ki bi bila dostopna tudi širšem u krogu uporabnikov. M or­ d a bi za tak o izdajo skušala razširiti bibliografijo tudi na o b ja­ ve v časopisju, saj vemo, da im ata avtorja, zlasti F. Dobrovoljc, tudi to gradivo popisano v izjem ni po­ polnosti (o tem pričajo zlasti od- K n již n ic a 16/1972 160