URN_NBN_SI_DOC-MLZ4RYMN

O m ednarodnem posvetovanju strokovnjakov socialističnih dežel, ki je bilo septem bra 1973 v E rfu r­ tu, piše K arl H einrich Bell. Na tem posvetovanju so razp rav ljali o m ožnostih avtom atizacije celotnega procesa v velikih knjižnicah. Bell je v 11. številki s P etrom Prohlom objavil tudi popolnom a predelan referat, ki ga je imel n a 5. m edna­ rodni konferenci za gradnjo in tehnično oprem o knjižnic (bila je v Moskvi decem bra leta 1973). V njem razprav lja o sprem em bah v g radnji in razporeditvi prostorov, ki jih zahteva uvedba raznih siste­ mov avtom atske obdelave podatkov v posam ezne službe. S trokovnjaki za v prašan ja AOP v knjižnicah v e­ do, da je dobro p reb rati vse Bello­ ve razprave, saj je avtor v središču snovanja m odernizacije knjižnic socialističnih dežel in so njegova poročila zasnovana na najsodob­ nejših izsledkih. V 3. številki razlaga G alina T iho- novna Sirotenko izkušnje S ibirske­ ga oddelka Jav ne državne znan- stveno-tehnične knjižnice A kade­ m ije znanosti ZSSR v N ovosibir­ sku pri p rip rav ah za znanstveno raziskovanje štud ija dela v poslo­ v anju knjižnice. O pisuje osnovne principe za planiranje, raziskave te r m etodo in organizacijo delovne skupine strokovnjakov za študij dela. Nova tem a v reviji so knjižnice v študentskih domovih. V n jih vidijo bibliotekarji visokošolskih knjižnic v NDR idealno m ožnost za realiza­ cijo svojih družbenopolitičnih in kulturno-vzgojnih nalog. Celotno problem atiko sta zelo precizno predstavila D ieter S chm idm aier in H elm ut Zesenitz v 6. številki. A na­ lizirala sta m ožnosti ozirom a pogo­ je za ured itev tak e knjižnice v okviru univerznega knjižničnega sistem a, postavila jasen vsebinski okvir za izbor literatu re, osvetlila sta različne organizacijske v ariante za u p rav ljan je in poslovanje štu ­ dentskih knjižnic in zaključila raz­ pravo z naslednjim i priporočili: 1. oskrba študentov z literatu ro v knjižnicah študentskih domov je važna knjižničarska naloga, ker prispeva k tem u, da izpolnjujejo knjižnice univerznega sistem a svo­ jo kulturno-vzgojno funkcijo; 2. knjižnice v študentskih domo­ vih bistveno izboljšajo oskrbo štu ­ dentov z literatu ro ; sam oupravlja­ nje teh knjižnic pa pred stav lja po­ m em bno sredstvo za razvoj štu ­ dentove osebnosti; 3. iskanje vsebinskih in tehnično- organizacijskih rešitev, ki bi iz­ boljšale študijski uspeh, poglablja ljubezen do knjige in je treb a to ocenjevati kot del študentove znanstveno-pedagoške aktivnosti; 4. način in m etoda izbora te r ob­ delava gradiva je lahko različna; pom em bno je, da spodbuja in po­ m aga pri izobraževalno-kulturnem delu v domovih, k ar naj bi postalo bistvena sestavina dela vseh uni- verznih knjižnic s študenti. O srednji številki letnika sta 7., ki je posvečena 10-letnici M etodič­ nega centra za znanstvene knjižn i­ ce p ri M inistrstvu za visoko in strokovno šolstvo, in 9., ki nosi n a­ slov Posebni zvezek in je posveče­ na 25-letnici ustanovitve Nemške dem okratične republike. P rv a nam p red stav lja raziskovalno delo na področju knjižničarstva, druga pa razvoj najpom em bnejših bibliote­ k arskih institucij v NDR in njihove program e za m odernizacijo biblio- tekarstva. Obe ju b ilejn i številki veliko prispevata, da daje letošnji letnik zelo jasno predstavo o bi- bliotekarstvu v tej deželi in nas ponovno prepriča o njegovi visoki strokovni ravni. Breda Filo K n jižnica 19(1975)1-4 167