URN_NBN_SI_DOC-MN4SH98I

433 Iz muzejskega dela terim šolam z maturitetnim programom (Gimnazija Celje – Center, Srednja šola Josi- pa Jurčiča Ivančna Gorica, Gimnazija Kranj, Ekonomska šola Ljubljana in Gimnazija Šentvid), da predstavijo kako poteka formalni zaključek pouka četrtošolcev pri njih, drugim pa, da prisluhnejo in sodelujejo pri diskusiji. Aktivno so sodelovale prav šole, ki so odmevno pripomogle s svojim gradivom tudi k naši razstavi in muzejski zbirki gradiva o maturi. Pri pogovoru o tej »šegi prehoda« je sodeloval tudi etnolog prof. dr. Janez Bogataj, ki ga ta tematika tudi raziskovalno zanima. Pri vseh prireditvah, ki so bile sicer primerno, ne pa izjemno obiskane, saj so pritegnile vsaka po okoli 30 udeležencev, smo ugotavljali, da so sodobne teme mature in izbrani sogovorniki več kot zanimivi, a je le težko privabiti v vsakdanji šolski pouk tako vpete gimnazijce in njihove profesorje. Posebej srečanje z modnimi oblikovalci, specialisti muzejski razstavni dejavnosti tako sorodnega področja, je bilo odkritje tudi za nas v muzeju. Razvoj šolstva zaznamujejo stalne reforme, v obdobjih med njimi pa so številne prenove, zato nas ne sme čuditi, da vsako od rešitev spremljajo kritike sodobnikov in je vsaka reforma spet podvržena novim spremembam. ‘Panta rhei.’ Kakor že uvedba mature sredi 19. stoletja med dijaki ni bila sprejeta z veseljem, tako so kritični gla- sovi zoper tako strog izpit slavili ob lažjih pravilih za opravljanje mature leta 1874, posebej pa v začetku 20. stoletja. Prav tedaj, ko so se spominjali dvestoletnice izida pruske naredbe proti »zlorabi študiranja«, ki je omejila število študentov z uvedbo izpita zrelosti – ta je služil kot zgled tudi pri nas – so dunajske šolske oblasti olajšale opravljanje mature. Leta 1908 je tako šolski minister dr. Marchet po opravljeni anketi o reformi srednjih šol uveljavil bistveno lažji maturitetni izpit. Ob naši razstavi leta 1998 smo ugotavljali, da v razvoju mature lahko spremljamo zdaj strožje, zdaj blažje oblike tega izpita, kdaj pa ga ob koncu srednje šole sploh ni bilo. Ob dejstvu, da je novejši čas sredi 90. let spet obudil maturo in jo uzakonil kot eksteren izpit s točkami, tako da je po obsegu in zahtevnosti primerljiva s prvimi desetletji gimnazijske ma- ture pri nas, smo se lahko odprto spraševali »Bomo spet dočakali kdaj reformno leto 1908?« (Od mature do mature, 1998, str. 104). Kot kažejo letošnja jesenska razmišljanja naše šolske politike bomo sto let po avstrijski reformi mature dobili tudi reformirano slovensko maturo. Pri problemu sodobne mature ostaja ključno vprašanje ne toliko zaključek srednje šole kot vpis na univerzo: bomo imeli spet sprejemne izpite? Ko- likor je zgodovina šolstva pestra in zanimiva, saj je to zgodovina stalnega iskanja in sprememb od prenov do reform, pa je pri vsem najpomembnejša šolska sedanjost (a že včerajšnji dan pripada zgodovini) in posebej sodobna prizadevanja prav raz- brati izzive časa za izobraževanje za prihodnost. Bo sodobna šola pri tem (še) bolj uspešna od (pred)včerajšnje? Branko Šuštar