URN_NBN_SI_DOC-MS80G4ME

DANES Borut Planinšič ml. Sov preživetja Začelo se je državno prvenstvo v nogometu, 21. sezona. Daleč smo že od prve z 21 klubi, z mastodont- sko ligo, ker so naši najboljši klubi prebegnili tostran meja, iz Jugoslavije. Danes je drugače: klubi bežijo pred prvo slovensko ligo. Vmes so propadali meceni, ki so iz nogometnih vasi delali mesta (Beltinci, Ajdovščina ...), iz mest pa vasi (Ljubljana, Murska Sobota ...). Naš nogomet pa še stoji na nogah. Malce majavih sicer, po krošejih iz prejšnje sezone. Ta je zbrisala ajdovsko Primorje, lendavska Nafta je uradno postala polamater- ski klub, potem ko je bila neurad- no, z lačnimi igralci, že amaterski. Prvega septembra brez sponzorja ostanejo Celjani. Brez plač so že zdaj. Tri mesece zapored. Ja, 21. sezona se je začela s strahom, da je vsi ne bodo končali. V šovu preživetja, ki so se mu izmaknili prvi, drugi in tretji klub druge lige, se je mimo neambicio- znih - ali najbolj razsodnih? - prerinila Mura. Soboška zaljublje- nost v nogomet naj bi dvignila zanimanje za tekmovanje. Bolj slaba tolažba je, da ni dosti drugače pri primerljivih sosedih na Hrvaškem: igralci brez plač, sedeži brez gledalcev... Bolezni cele ex-države, zato eni hočejo nazaj združeno in zatorej močno nogometno Jugoslavijo. Hočete patriotizem, ki ga pogreša- mo? Omenite regionalno ligo. Nak, slovenske, kakršnakoli že je, ne damo v zameno, poreče večina strokovnjakov. Zanjo smo se prav tako borili z Beogradom. Lokalno rivalstvo je tudi bolj priročno. V Mariboru so zaradi stare dobre teorije o ljubljanski zaroti - Zlatko Zahovič jo je v tej sezoni oživil ekspresno hitro - končne zmage vredne več. Jubilejno deseto lovi Maribor. Posnemovalce dobiva. V nuji, ker ni več za prekaljene ase, in želji po prodaji talentov po mariborsko je slovenska liga vse bolj poligon za mlade. Končno rešitev: več mladih na igriščih, manj pred televizorji, kjer na grozo naše stroke gledajo razne barcelone in se zmrdujejo nad SNL. Kdor bo to sezono v njej iskal sledi Barcelonine igre, naj kar počaka. Uefa naj bi med klube kmalu udarila s finančnim fair playem: porabiš lahko, kolikor zaslužiš. Kdor zdaj nima skoraj nič, bo zlahka preživel z nič, kako pa se bo iz polmilijardnega dolga izvila Barcelona? E, tudi zato bo slovenska liga preživela. In ker je slovenski navijač optimist, da se vrača na stadione, četudi se po igri na njih večkrat zdi - sadomazo- hist. Novi medijski zakon naj bi padel že na prvem branju. Kaj pa, če bi na pomoč poklicali mediacijo? LEVO SPODAJ Novi bančni krediti zgolj za poplačilo starih? Bo več kot pol milijarde novih kreditov, ki so jih v začetku julija najele tri banke: NLB, SID banka in Abanka, zmanjšalo kreditni krč? Krediti za financiranje bančnega poslovanja še ne pomenijo novih finančnih injekcij za gospodarstvo. Krediti ne morejo rasti, ker tudi obseg vlog v bankah ne raste IRENA FERLUGA Pojem financiranja bančne poslovne dejavnosti je zelo širok. Tak termin sta uporabili NLB in Abanka Vipa, ko sta pojasnjevali, za kakšne namene bosta porabili novi večmilijonski sindicira- ni posojili (v njih kot kreditorice sode- lujejo številne banke), ki sta ju najeli v začetku julija. Tako bo zagotovo v obli- ki novih kreditov v gospodarstvo priš- lo zgolj 100 milijonov evrov, ki jih je pri Evropski investicijski banki pred dnevi najela SID banka. Če bodo banke najeta nova posojila porabile za to, da poplačajo svoje zapadle obveznosti, to ne bo gospodarstvu sicer nič pomaga- lo z novimi krediti, lahko pa pomeni, da bodo banke tako servisirale obsto- ječe kreditiranje, torej kredite, ki so že bili dani gospodarstvu. V tem primeru ne gre za nove kredite, ki bi zmanjša- li kreditni krč. Če gre za kombinacijo obojega, si lahko podjetja obetajo tudi nekaj nove ponudbe kreditov. 350 milijonov evrov za NLB NLB je kljub izjemno zahtevnim razme- ram, ki vladajo na mednarodnem trgu kapitala, znižanju bonitetne ocene slo- venskih bank med procesom pogajanj (s strani bonitetne agencije Moody's) ter dolgotrajnem postopku dokapitali- zacije banke v začetku julija uspešno zaključila pridobivanje novega posoji- la (ročnost je dve leti) v vrednosti 350 milijonov evrov. To v banki ocenjuje- jo kot izjemen uspeh, saj so pri posoji- lu poleg nekaterih najpomembnejših svetovnih bank sodelovale tudi banke, ki v zadnjih letih v sindiciranih poso- jilih NLB niso ali pa sploh še niso so- delovale. Banka bo posojilo namenila za fi- nanciranje poslovne dejavnosti banke, kar pomeni tako refinanciranje obsto- ječih obveznosti kot tudi splošnega financiranja banke za namene posojil- ne aktivnosti. Obrestna mera, brez dru- gih stroškov, povezanih s transakcijo, znaša euribor plus 150 bazičnih točk. Gre za variabilno obrestno mero, ki se fiksira dva dni pred vsakim novim obrestnim obdobjem. V prvem trime- sečnem obrestnem obdobju bo skupna obrestna mera znašala 3,105 odstotka na letni osnovi. Koliko dobijo podjetja "Sredstva iz naslova najetega posojila NLB bodo deloma namenjena tudi fi- nanciranju poslovne dejavnosti banke in bodo s tem pozitivno vplivala na go- spodarstvo," je v pisnem odgovoru za- pisal David Benedek, član uprave NLB, kije podpisal pogodbo o sindiciranem posojilu. Glede zmanjševanja kreditne- ga krča pa pravi, da podatki o rasti kre- ditov slovenskih bank gospodarstvu (-0,8 odstotka) in gospodinjstvom (+1,4 odstotka) kažejo, da ni rasti, o krču pa bi težko govorili, saj ne gre za izrazite padce rasti. Ponovno rast kreditiranja lahko po- ganjata dva vira: rast vlog ali pa zuna- nje zadolževanje. Iz podatkov o rasti vlog gospodarstva (-0,1 odstotka) in gospodinjstev (+1,4 odstotka) v prvih petih mesecih letos je razvidno, da krediti ne morejo rasti, ker tudi obseg vlog ne raste. Podoben trend je bil pri- soten tudi v minulem letu, s tem da so krediti prebivalstvu rasli še nekoliko hitreje. Sicer so tako vloge kot kredi- ti približno na enakem nivoju kot ob koncu preteklega leta, navajajo v stro- kovnih službah NLB. "Pri drugem viru za rast obsega kreditiranja, zunanjem zadolževa- nju, pomeni omejitev trenutno pre- cej neugodno razmerje med depoziti in krediti nebančnega sektorja (143 odstotkov). Ker je že trenutni nivo pre- visok glede na druge države v okolju in se bo moral v prihodnosti še zniža- ti na bolj vzdržne nivoje (na primer pod 120 odstotkov), banke ne more- mo računati na dodatno zadolževanje v tujini. Posledično to pomeni, da se moramo banke v večji meri financirati z domačim varčevanjem in z lokalno zbranimi vlogami nato izdatneje kre- ditirati," so zapisali v strokovnih služ- bah NLB. 100 milijonov evrov za razvoj Gospodarstvu pa bo od več kot pol mi- lijarde evrov v začetku meseca najetih kreditov (NLB 350 evrov, SID banka 100 milijonov evrov in Abanka Vipa 80 milijonov evrov) zagotovo na voljo "le" za 100 milijonov evrov kreditov, kar je 5. julija pri Evropski investicij- ski banki najela SID banka (Slovenska izvozna in razvojna banka), pa še to zgolj tistim podjetjem, ki bodo imela ustrezne projekte, saj bo denar šel za fi- nanciranje naložb s področij inovacij, raziskav in razvoja, prvenstveno teh- noloških razvojnih projektov. "Velik padec gospodarske rasti v krizi in počasno okrevanje sta razga- lila strukturne slabosti slovenskega gospodarstva in njegovo nizko kon- kurenčnost na svetovnem trgu. Za spremembe in izboljšanje konkurenč- nosti je nujno povečanje vlaganj v raz- voj, raziskave in inovacije (RRI), kar je skladno tudi s strategijo SID banke in nacionalno strategijo," je povedal Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke. Ročnost posojila je dvanajst let, višina obrestne mere je v SID banki poslovna skrivnost. Pogoji kreditiranja se slabšajo V SID banki še poudarjajo, da so po- goji zadolževanja naših bank v tujini odvisni od bonitetne ocene vsake po- samezne banke. "SID banka je svojo bonitetno oceno (Aa2) obdržala, zato se pogoji zadolževanja za nas niso spremenili. Ker pa je bonitetna ocena ključna pri določanju cene posojil, se praviloma pri poslabšanju bonitete posojilojemalca posojila zanj podraži- jo. Na splošno pa se zaradi dolžniške krize evroobmočja pogoji zadolževa- nja na mednarodnih trgih trenutno zelo spreminjajo - slabšajo." Najnovejše 80-milijonsko sindici- rano posojilo, ki ga je najela Abanka Vipa, ima rok zapadlosti tri leta in ga bodo porabili za financiranje bančne poslovne dejavnosti. To je že štirinaj- sto tovrstno posojilo, ki ga je Abanka do sedaj najela na mednarodnem kapi- talskem trgu. "Razmere na mednarodnih finanč- nih trgih so v zadnjem času ponovno precej nestanovitne in nepredvidljive, med drugim so tudi posledica dogajanj na trgu državnega dolga nekaterih evropskih držav ter drugih geopolitič- nih razmer. Zato se praktično nobena finančna institucija v Evropi trenut- no ne more zadolževati pod istimi pogoji, kot se je v letih pred finančno krizo. Vsako znižanje bonitetne ocene lahko pomeni višje stroške zadolževa- nja tako za državo kot tudi za druge slovenske gospodarske subjekte, ki na- stopajo v tujini," so zapisali v strokov- nih službah Abanke in pogojev, pod katerimi so najeli to posojilo, ne raz- krivajo. NLB bo pod posebnim nadzorom Banka Slovenije podpira napoved vlade, da bo pri dokapitalizaciji NLB prvenstveno sodeloval zasebni sektor. Če ti viri ne bi zadoščali, naj bi sredstva davkoplačevalcev vključili pod strogo določenimi pogoji in po pravilih državnih pomoči. Belgijska KBC je evropski stresni test opravila mnogo bolje kot NLB IRENA FERLUGA Na letošnjem vseevropskem stresnem testu je bilo neuspešnih devet bank: pet od testiranih 25 španskih bank, dve od šestih grških bank, ena nemš- ka (deželna banka Helaba se je iz te- stiranja sama izoločila) in avstrijska Volksbank (od treh testiranih). Sloven- ski banki NLB in NKBM sta test opravi- li - NKBM zelo uspešno s količnikom najkakovostnejšega temeljnega kapi- tala (Core Tier 1) pri 8 odstotkih, NLB pa s 5,3 odstotka. Pri obeh je bila upoš- tevana letošnja dokapitalizacija, če ne bi bila, bi bila NKBM nekoliko slab- ša, NLB pa testa ne bi opravila, saj bi imela po neugodnem scenariju ta količ- nik na testiran dan 31. 12. 2012 le 3,7 odstotka, po osnovnem scenariju pa 5,1 odstotka. Mejni odstotek za uspeš- nost testa je bil 5 odstotkov. Prednost zasebnemu kapitalu V Banki Slovenije opozarjajo, da so re- zultati obremenitvenega testa element nadzorniškega orodja, nikakor pa ne napoved prihodnjih rezultatov bank, saj gre za ocenitev odpornosti sodelu- jočih bank na solventnostne pritiske glede na možne scenarije, toda manj verjetne. Zato so rezultati zgolj merilo o tem, če so banke ustrezno kapitalizi- rane glede na neugodne gospodarske in finančne pogoje, ki močno presega- jo prihodnje napovedi. Božo Jašovič, predsednik uprave NLB, je v prvem komentarju rezulta- ta dejal, da je bil pričakovan, da pa izbrana enotna metodologija z izje- mo spomladanske dokapitalizacije ne upošteva drugih ukrepov za izboljša- nje kapitalske pozicije banke, na pri- mer programa dezinvestiranja banke, ki je v teku. "Zaradi poenostavitev, ki so posledica prilagajanja metodologije, so rezultati obremenitvenih testov za banke, ki so imele ob koncu leta 2010 visok nivo oblikovanih slabitev in re- zervacij za kreditna tveganja, manj ugodni in jih postavljajo v bistveno slabši položaj kot tiste, ki so jih nare- dile manj. Ker visok nivo oblikovanih slabitev in rezervacij NLB predstavlja močan amortizer za prihodnja negativ- na dogajanja, je to za banko dejansko pozitivno," je v sporočilu za javnost za- pisal Božo Jašovič. Banka Slovenije je z odredbo od NLB že zahtevala, da do konca leta 2011 z dokapitalizacijo izboljša svojo kapitalsko ustreznost. Nadzorni svet banke je konec junija predlog dokapita- lizacije z novimi 250 milijoni evrov že potrdil. Kako bo dokapitalizacija izve- dena, je odvisno od odločitve lastni- kov in največji med njimi je slovenska država. Predsednik vlade Borut Pahor je povedal, da bo vlada dala prednost zasebnemu kapitalu, kar podpira tudi Banka Slovenije. "Javna sredstva bomo uporabili le, če bo treba preprečiti mo- rebitne izgube, če privatni viri ne bodo zadostni in pod strogo določenimi po- goji in po pravilih državnih pomoči," je dejal premier, ki pričakuje, da bo pri napovedani dokapitalizaciji NLB sode- lovala tudi druga največja lastnica, bel- gijska KBC. KBC uspešno skozi test Teste je uspešno prestala tudi belgijska banka KBC, saj bi njen količnik Core Tier 1 po neugodnem scenariju v letu 2012 znašal 10 odstotkov (ob koncu (Sašo Bizjak) 2010 je znašal 10,5 odstotka). Izvršni direktor KBC Jan Vanhevel je izrazil za- dovoljstvo z izidi testov, saj ti po njego- vih besedah ponovno dokazujejo, da banka tudi v primeru stresnih scena- rijev dosega zahteve solventnosti, kar lahko poveča zaupanje lastnikov in investitorjev v banko. P r e d s e d n ik uprave U n i c r e d it banke Slovenija in nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar nad objavljenimi rezultati stresnih testov ni presenečen, pri čemer za največjo slovensko banko pravi, da bo treba pri njeni dodatni dokapitalizaciji po- stopke voditi hitreje kot pri zadnji, saj "podaljševanje takega procesa in raz- lične diskusije v takih razmerah lahko samo škodijo in vlivajo dodatno nezau- panje", je povedal za Slovensko tiskov- no agencijo.