URN_NBN_SI_DOC-MS8ED9PI

Lavrenčič, D.; Pogačar, T.; Zadravec, V.: Otroci d o konca osnovne šole - uporabniki knjižnice Še huje pa je, kadar term in m ladinski opredeljuje knjižnično gradivo. Tudi tu je m ožnih več opredelitev glede na založniški, pedagoški ozirom a psiho­ loški kriterij. N a tem m estu opozarjam o na to, da m ednarodni standard za javne knjižnice (iz leta 1975) posveča veliko pozornosti otrokom , m edtem ko naši nacionalni stan dardi za SIK m nogo tega opuščajo. Zadnji predlog narm ativov in stan d ­ ardov za SIK gre celo tako daleč, da predlaga v knjižnici poseben vhod za m ladino. N aša razm išljanja v Pionirski knjižnici v Ljubljani se osredotoča najprej na načelo splošnosti, ki ga m ora SIK zagotavljati z nabavo, obdelavo in posta­ vitvijo gradiva. Pom em bno je, da se dislocirane m ladinske knjižnice ne bi sm ele sprem eniti v strogo specializirane m ladinske knjižnice z gradivom , ki bi bilo izključno za m lade do 15. leta starosti. Tem u bi se izognili, če bi oblikovanje oddelka podredili na prvem m estu kategoriji članov in ne vrsti gradiva. Ena od m ožnih rešitev bi bila ta, da bi se oblikoval neke vrste postavitveni katalog za SIK, ki bi vseboval poleg postavitvenih skupin za odrasle še postavitvene skupine za m ladino. Pri tem je potrebno urediti tudi razm ere, ki vladajo na področju gesel in deskriptorjev, pri skupini L, ljudsko slovstvo, in opredeliti slikanico. Iz vsega do sedaj povedanega sledi, da je verjetno prišel čas za sprem em bo dosedanjega C, P, M sistem a postavitve, ki je v času, ko sm o ga uvedli, upoštevali sam o šolajoče se otroke. Predšolskih otrok v SIK nism o vpisovali. Z uvedbo m ale šole, predvsem pa s spoznanjem , kako pom em bno je, da se otroci srečajo s knjigo in knjižnico že v najzgodnejšem obdobju, tovrstna postavitev ne vzdrži več. Kot prim er navajam o skupino C, v kateri je zbrano leposlovje za otroke do 9. leta starosti, zajem a torej predbralno, predšolsko, začetno bralno in bralno usposobljeno šolsko populacijo otrok, vsako s svojo specifično recepcijsko sposobnostjo. D osedanji sistem postavitve upošteva otrokovo zrelost za sprejem anje gra­ diva ne glede na zvrst, zbrano na za določeno starostno obdobje nam enjenih policah. Pri tem se m ladi bralec "pomotoma" srečuje z različnim i literarnim i zvrstm i. Postavitev ni najbolj prim erna za sam ostojno iskanje, zlasti ko gre za iskanje določene tem e (prost pristop se vrača na pultni sistem!). Otroci, ki se čutijo "starejše" od opredeljene starostne stopnje, se izogibajo tej starostni stopnji nam enjenim policam. N ova postavitev gradiva po skupinah, ki bodo združevale posam ezne lite­ rarne zvrsti in vrste glede na bralne interese in recepcijske sposobnosti m ladih, bo ohranila vse pozitivne strani dosedanje postavitve in se hkrati izognila nesoglasjem ob sprem em bah učnih program ov.