URN_NBN_SI_DOC-N6MDS5MY

25 spremembe. Prinašala je prispevke o politični, kulturni in gospodarski zgodovini slo- venskih mest, pa tudi kronološke preglede, spomine, biografije, komunalne vesti ipd. Pri projektu so knjižnice prvič sodelovale z zunanjim partnerjem, ki ni prihajal iz knji- žničnih vrst, in sicer Mestnim muzejem Ljubljana. V letu 2008 je bil pripravljen sklop digitalizacije starejše mladinske periodike. Izbrane so bile revije, ki na svojih straneh in prek grafične opreme prispevkov prinašajo od 30 do 40 let zgodovine slovenske izvirne in prevodne literature, didaktike in pedagogike na Slovenskem, zgodovine slovenske ilustracije, ugankarstva in otroške glasbe. Časov- no bi gradivo lahko umestili na konec 19. in na začetek 20. stoletja. Obseg skenogramov je presegal število 20.000, zaradi česar je bil projekt tudi časovno, organizacijsko in tehnično zahtevnejši. Postopek izbire zunanjega izvajalca za izvedbo tehnične plati digitalizacije je bil pripravljen skladno z Zakonom o javnem naročanju (2006) v obliki naročila male vrednosti. Tudi sredstva za izvedbo te digitalizacije so bila pridobljena s projektnim razpisom takratnega ministrstva za kulturo, ki je bil name- njen digitalizaciji knjižnične dediščine. Do sedaj najobsežnejši sklop digitalizacije, v okviru katerega so bila digitalizirana ob- činska glasila Osrednjeslovenske regije, se je začel leta 2008 in končal leta 2010. Leta 2008 je Mestna knjižnica Ljubljana izvedla digitalizacijo občinskih glasil petih lju- bljanskih občin, predhodnic Mestne občine Ljubljana. Logično nadaljevanje projekta je bila digitalizacija občinskih glasil vseh preostalih osrednjeslovenskih občin. Zajeto je bilo obdobje od zgodnjih petdesetih let do danes, kar predstavlja širok pregled občin- skega delovanja na ravni lokalne samouprave, sam proces spreminjanja demokratične družbe, pa tudi proces intenzivnega ekonomsko-gospodarskega napredka. Časopisi so večinoma izhajali mesečno, v velikosti A3 formata, v črno-beli tehniki. Pomembno je tudi dejstvo, da je papirna podlaga iz tega obdobja ena najmanj kvalitetnih zaradi svojih kemičnih lastnosti (kislost papirja), kar pospešuje uničevanje pomembnih do- moznanskih virov. Prenos v digitalno obliko tako ni samo izboljšal dostopa do teh vi- rov, temveč je omogočil tudi njihovo ohranitev. Tretji obsežnejši sklop digitalizacije v okviru sredstev osrednje območne knjižnice je Mestna knjižnica Ljubljana izvedla v letih 2010 in 2011. S projektom je želela zaokrožiti zgodovinski pogled na razvoj osrednjeslovenske regije z vsebinami iz druge polovice 19. stoletja do obdobja konca avstro-ogrske monarhije in začetka prve svetovne vojne. Letopis Matice slovenske je izhajal med letoma 1867 in 1912 ter je pokrival območje A. Frković, A. Klemen: Model priprave in izvedbe projektov digitalizacije - Primer osrednjeslovenske regije , 21-40 Knjižnica, 56 (2012) 3